V šoli so nas učili, da je edini namen srca premikanje krvi skozi telo. Po katerem koli kriteriju je že to izjemen dosežek, saj srce odraslega v povprečju utripne 101.000-krat na dan. Pri tem prečrpa približno 757 litrov krvi skozi 96.569 kilometrov arterij, kapilar in drugih krvnih žil. Toda vse več znanstvenih dokazov kaže na to, da pomembnost funkcije črpanja krvi zbledi v primerjavi z dodatnimi funkcijami srca, ki so bile odkrite šele pred kratkim. Z drugimi besedami, medtem ko srce močno in učinkovito črpa kri skozi telo, črpanje najverjetneje ni
njegov glavni ali izključni namen.

Kazalo

Starodavna modrost srca

Tisočletja so naši predniki človeško srce obravnavali kot središče misli, čustev, spomina in osebnosti – kot pravi glavni telesni organ. Ustvarjene so bile tradicije z namenom čaščenja vloge srca, ki so se prenašale skozi generacije. Izvajale so se ceremonije in različne tehnike za uporabo srca kot kanala intuicije in zdravljenja.

V Svetem pismu je srce omenjeno 830-krat in beseda srce se pojavlja v 59 knjigah izmed 66, ki jih Biblija obsega.

OGLAS

Knjiga pregovorov opisuje srce kot vir velike modrosti, ki zahteva usmerjeno razumevanje za dojemanje njegovega pomena. Enako mnenje je jasno izraženo v starodavni modrosti severnoameriškega plemena Omaha, katerega tradicija nas poziva: »Vprašajte iz srca in odgovorjeno vam bo iz srca.«

Lotos sutra budistične tradicije mahayane uči o »skritem zakladu srca«. Ta zaklad je opisan kot »ogromen kot samo vesolje, ki odpravi vse občutke nemoči«. Jasno je, da tovrstne reference srce opredeljujejo kot nekaj veliko večjega od zgolj fizične črpalke.

»Mali možgani« v srcu

Leta 1991 je znanstveno odkritje, objavljeno v reviji Neurocardiology, ovrglo vsakršen dvom o tem, da je človeško srce več kot črpalka. Skupina znanstvenikov pod vodstvom dr. J. Andrewa Armourja iz Univerze v Montrealu, ki je raziskovala odnos med srcem in možgani, je odkrila približno 40.000 specializiranih nevronov ali senzoričnih nevritov, ki v srcu tvorijo komunikacijsko omrežje.

Armour in njegova ekipa so odkrili, kar je postalo znano kot mali možgani v srcu. Ključna vloga možganov v srcu je, da zaznajo spremembe hormonov in drugih kemikalij v telesu ter te spremembe sporočijo možganom, da lahko ustrezno zadovoljijo naše potrebe.

Možgani v srcu to počnejo s pretvarjanjem jezika telesa – čustev – v električni jezik živčnega sistema, tako da so sporočila možganom smiselna. Kodirana sporočila srca obveščajo možgane, ko potrebujemo več adrenalina, na primer v stresni situaciji, ali ko je varno ustvarjati manj adrenalina in se osredotočiti na izgradnjo močnejšega imunskega sistema.

Zdaj, ko so raziskovalci prepoznali male možgane v srcu, se je pokazala tudi vloga, ki jo ima srce pri številnih fizičnih in metafizičnih funkcijah. Te funkcije vključujejo:

– neposredno komunikacijo srca s senzoričnimi nevriti v drugih organih;
– modrost, ki temelji na srcu in je znana kot srčna inteligenca;
– namerna stanja globoke intuicije;
– namerne prekognitivne sposobnosti;
– mehanizem namernega samozdravljenja;
– prebujanje sposobnosti super učenja;
– in še veliko več.

Srce je ključ do naših največjih potencialov

Znanost iz novega področja nevrokardiologije šele začenja dohajati korak s tradicionalnimi prepričanji, ko gre za razlaganje izkušenj, kot so intuicija, predznanje in samozdravljenje. To je še posebej očitno ob preučevanju načel, ki jih najdemo v nekaterih najstarejših in najdragocenejših duhovnih tradicijah.

Odpiranje modrosti našega srca nas lahko nemudoma izstreli onkraj tradicionalnih meja tako z vidika načina našega življenja in sposobnosti reševanja problemov kot tudi sposobnosti občutenja ljubezni. Ravno te zmožnosti nam dajejo moč, da sprejmemo velike spremembe v svojem življenju – in to na zdrav način.

Upoštevajoč vse, kar zdaj vemo o srcu, se odpira vprašanje, kaj vse še počne srce, ki ga šele začenjamo razumeti? Katere zmogljivosti še čakajo na odkritje, ker smo bodisi pozabili, da jih imamo, bodisi jih šele zdaj začenjamo v celoti razumeti?