Spomnim se dneva pred približno 10 leti – sončno septembrsko popoldne je bilo, sedela sem na stolu najinega takratnega stanovanja v Šiški, gledala skozi okno … in se počutila kot najnesrečnejši človek na svetu.
Zakaj?
Lahko bi rekla, da zaradi vsega po malem:
- Imela sem občutek ujetosti – počutila sem se kot suženj svoje službe in drugih zahtev okolice. Nisem mogla početi tistega, kar bi si zares želela.
- Zelo me je bremenil nerazrešen odnos z očetom, zaradi katerega sem se počutila zavrženo, zapuščeno in nesprejeto.
- Nisem videla perspektive zase – zdelo se mi je, da ne morem ničesar spremeniti in da sem tudi v prihodnje obsojena na takšno životarjenje.
- Ta svet sem dojemala kot povsem nesmiseln in zgolj poln trpljenja. Najraje bi pobegnila iz njega.
Še bi lahko naštevala, vendar verjamem, da ste iz napisanega dobili dovolj dobro predstavo o mojem takratnem stanju in počutju.
Le dva ali tri dni za tem pa sem storila nekaj, kar je za vedno spremenilo moje življenje. Na bolje. Na mnogo bolje.
Čarobna tabletka, ki to ni
Kaj sem storila? Že nekaj mesecev sem imela na računalniku shranjen izobraževalni program s področja osebne rasti in uresničevanja osebnih potencialov. Tistega dne sem končno poslušala prvih nekaj posnetkov, kar mi je vzelo dobro uro in pol časa, za tem pa sem naredila še predlagane pisne naloge.
Rezultat?
Kar sem doživela v tistem popoldnevu, bi najbolje opisala z besedo razsvetljenje. Kot bi v mojem življenju končno nekdo prižgal tako zelo potrebno luč.
Obenem sem bila kar nekako šokirana – tako kratka in enostavna je lahko pot od hude potrtosti do občutka sreče, sproščenosti in svobode … pa mi tega v 30 letih mojega življenja nihče ni znal pokazati in razložiti?
To popoldne je bilo moje prvo srečanje z Anthonyjem Robbinsom, enim najuspešnejših in najbolj cenjenih strokovnjakov s področja osebnega in poslovnega uspeha ter doseganja hitrih, trajnih pozitivnih sprememb pri posameznikih in timih.
(V letih, ki so sledila, sem se imela priložnost kot udeleženec in kasneje asistent udeležiti tudi njegovih seminarjev po Evropi in ZDA ter se izšolati za pomoč ljudem pri premagovanju takšnih in podobnih izzivov na njegovem Robbins-Madanes Center for Stragegic Intervention iz ZDA.)
Česa sem se tistega dne naučila?
Naj najprej povem, da to nikakor ni bilo moje prvo srečanje z osebno rastjo. Takrat sem že kar nekaj let pridno proučevala literaturo s področja poljudne psihologije, otroških travm, osebnega uspeha in medosebnih odnosov.
Kaj je bilo tokrat drugače? Razliko najlaže pojasnim s primerjavo: kot bi namesto navodila »speci potico« (ki sem ga do takrat dobivala v omenjeni literaturi) končno dobila čisto konkreten recept zanjo, z vsemi potrebnimi sestavinami in enostavnim, a zelo jasnim opisom postopkov, ki so za njeno pripravo potrebni.
V resnici ni šlo za nič drugega kot za nekaj najenostavnejših tehnik nevrolingvističnega programiranja (NLP-ja). Nevrolingvistično programiranje so, preprosto povedano, navodila za uporabo človeških možganov. Nič več posplošenih »Bodite srečni, pozitivni, optimistični …«, temveč jasni, enostavni in povsem konkretni koraki, kako omenjeno tudi v praksi uresničevati in živeti.
Tistega popoldneva sem se med drugim naučila, kako občutek ujetosti in brezupa spremeniti v pristen občutek miru in svobode; kako na ljudi in dogodke okrog sebe pogledati v povsem drugačni luči, takšni, ki prinaša olajšanje in mir; in kako na enostaven način, ki vzame le nekaj minut časa dnevno, preprogramirati svoje možgane tako, da lahko vsak dan izkušam velike količine vseh tistih pozitivnih čustev in občutkov, ki so zame najpomembnejši.
Zunanji svet je ostal nedotaknjen in nespremenjen, moj notranji svet pa je bil po zgolj nekaj urah popolnoma prenovljen.
Lekcija za vsakogar od nas
Najpomembneje, kar vam z opisano izkušnjo želim povedati, je:
- da sta vam mir in sreča dosegljiva, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah se nahajate;
- da vaše realnosti ne določajo ljudje in okoliščine zunaj vas, temveč vaš pogled nanje in vaša sposobnost upravljanja s svojim notranjim svetom;
- da se omenjenega vedno lahko naučite, če vam še ne gre od rok tako, kot bi želeli.
Zunanje okoliščine našega življenja nikdar niso tako strašne, kot so strašne zgodbe, ki jih o njih pripovedujemo sami sebi, in perspektiva, s katere gledamo nanje. Oboje pa je mogoče spremeniti. In ob tem se bo neizogibno spremenilo tudi vaše življenje.
Med in mleko?
Se od tistega popoldneva v mojem življenju brez prestanka cedita med in mleko? Ne. Življenje me postavlja pred najrazličnejše izzive in preizkušnje, ki mi sprva sicer niso všeč, a moram priznati, da brez njih ne bi rasla in se razvijala, zato sem na koncu vedno hvaležna zanje.
Nekaj pa je od tistega dne nepreklicno drugače:
- Zavedam se, da svoje počutje in svojo resničnost ustvarjam sama.
- Zelo dobro razumem, kako točno to počnem.
- Vem, da ni nobenega pametnega razloga za to, da bi se še kdaj koli počutila kot žrtev okoliščin.
- Tudi v neprijetnih in bolečih trenutkih se zavedam, da imam znotraj sebe popolno svobodo.
V mojih očeh – neprecenljivo.
Če menite, da bi podobna znanja in veščine prav prišli tudi vam, ne odlašajte. Začnite jih pridobivati še danes. Vedno je pravi dan za to, da začnete svoje življenje spreminjati v mojstrovino.
