Vpliv kulture in umetnosti na naše življenje
Prejšnjikrat smo razmišljali o vplivu umetnin; te bolj kot na naše mišljenje, delujejo na nevidnih ravneh, ki se jih zavedamo manj – določeno umetnino lahko opazujemo drugače in drugačno sporočilo nam bodo zapustile tudi tako prejete informacije. Poleg vizualnega in umetniškega sporočila je torej pomemben energijski vpliv, ta pa je lahko celo agresiven in škodljiv.
Še zlasti, ker se lahko na zavedni ravni zaščitimo, na nezavednem, torej v podzavesti, pa to ni tako preprosto, kajti duševni procesi tam potekajo samodejno in nanje zavedno skorajda nimamo vpliva.
Ta vpliv presega naše običajne zaznave in na koncu se dotakne našega načina mišljenja, čustvenega odzivanja, delovanja, posledično pa vse to vpliva tudi na naše zdravje.
Kvaliteta našega življenja je odvisna od mnogih dejavnikov, zaradi številnih ‘vzvodov’ informacijske družbe, katere del smo, pa smo dovzetni za energije ne le iz našega neposrednega okolja, pač pa nas dosegajo vplivi vsega sveta. Zato je še kako pomembno, kakšne energije so v prostorih, kjer preživimo največ svojega časa, torej doma in na delovnem mestu.
Poleg tega, da so bivalni in delovni prostori prežeti z energijo širšega in obenem ožjega geografskega območja, so vanje vgrajene energije lastnika in/ali najemnika prostorov, poleg energij ljudi, ki se v njih zadržujejo, pa so nenazadnje pomembne energije predmetov, ki nas obkrožajo oziroma jih uporabljamo.
In če se znova povrnem k umetniškim predmetom, potem se mogoče premalo zavedamo, kako vplivne so prav te energije, pa četudi recimo sliko, ki nenehno visi na steni, komaj kdaj sploh pogledamo, pa četudi o zgodbi iz knjige, ki smo jo ravno brali, sploh ne premišljujemo, potem ko knjigo odložimo; nekateri na potovanjih kupujejo spominke, z njimi natrpajo stanovanje, nazadnje pa se komaj še spomnijo, kje so kaj kupili.
Vsak predmet pa ima ravno tako kot živo bitje, svoje informacijsko–energijsko polje, v katerem se bodisi neposredno nahajamo ali smo kako drugače del njega.
Človekovo biopolje, njegove zapletene strukture, pa so v nenehni interakciji z okoljem.
Vse kar človek pošlje v okolje, bodisi v mislih ali z delovanjem, mu to okolje tudi vrača. Tako kreira svoje okolje oziroma privabi njemu ustrezne vsebine, tiste, ki odražajo njegovo notranjo naravnanost.
Včasih sem zaradi močnih vibracij dobesedno prisiljen, da ‘izmerim’ vpliv energije določene stvaritve, zlasti, če ta vpliv zaznam kot agresiven ali moteč. Kipi, slike, glasba, filmi, literatura, koncerti, …, vse to na nas vpliva bolj, kot si mislimo; vpliv je lahko ugoden, s pozitivnimi informacijami in energijami, lahko pa je toliko neugoden, da bi bilo bolje, če bi, kadar govorimo o umetniškem predmetu, tega odstranili iz svoje bližine.
Opazoval sem presenetljivo visoko vsebnost neugodnih vplivov, ki jih izžarevata prav zahodna umetnost in kultura. Običajno temeljita na principih konkurence, tekmovalnosti, potrošniške miselnosti in na oglaševalski moči. Nikoli v civilizaciji potrošniki niso bili tako močno pod vplivom medijskih vsebin, če te determiniramo kot sredstvo za prenos kakršnihkoli informacij (tudi knjiga, tv, …), a na žalost bi med levji delež teh lahko uvrstili filme z agresivno vsebino, računalniške oziroma spletne vsebine idr. In če ima do vsega tega dostop tudi otrok ali mladostnik, če ima igrače, ki so posnetek orožja, če starši nimajo pregleda, kaj vse si zna pričarati na računalniku, potem že ustvarjamo agresivnega mladega človeka, ki bo zrasel v velikega-, pa ne moremo reči, da bo postal velik nasilnež, pač pa bo lahko vso to agresijo zgolj hranil v svoji podzavesti.
Zato se mnogokrat sprašujem o temeljnem smislu in namenu umetnosti. Da mora umetnost najprej izpolnjevati kriterije, ki jih določa umetnostno-zgodovinska stroka, je razumljivo, ni pa dovolj. Nenazadnje, prej omenjena stroka je v prvi vrsti najprej družbeni dogovor. S pojmom umetnost razumem nekaj, kar je ustvarjeno iz notranjega naboja in potrebe po ustvarjanju, ki ni pogojno vezano na zaslužek. Zakaj ni dovolj, da je za umetniška dela pa tudi uporabne predmete vrhunskih oblikovalcev pomembna in vidna najprej estetska vrednost in umetniški kriteriji? Slednje tako poznavalcu kot laiku res sproži prijetna čustva in ‘odpiranje’, da informacija prihaja v podzavest brez ovir; vendar pa lahko pristane globoko in tam ostane dolgo. To pa zaradi tega, ker naša podzavest deluje avtonomno, kar pomeni, da lahko informacije sprejme neodvisno in nekritično od razuma, torej brez našega zavestnega preverjanja. Najbolj nevarne so ravno tiste informacije, ki so zapakirane v lepo embalažo.
Marjan Ogorevc, bioterapevt
