Dragi bralec/bralka.
Nekje v mirnem pristanu je zasidrana mala ladjica. Na njej piše HVALEŽNOST in danes gre na pot okrog sveta….Pospremim jo z nasmehom na obrazu in radostjo v srcu, ker vem, da odhaja stran in prinaša samo lepe stvari. Da bo dobrodošla, kamor bo prišla in razsvetljevala kraje in pristanišča ter talila ledeno mrzle kotičke našega prelepega planeta. Rade volje jo prepuščam neznanim morjem in dogodivščinam, ker vem, da se bo vrnila še lepša, še bolj sijoča in še bolj cenjena. Preprosto vem, da se bo vrnila nazaj, od koder je prišla. Kajti odhajanja so lepa prav zaradi upanja na vrnitev.
Še ena ladja odhaja na pot in je v sorodu z našo prvo. Ime ji je LJUBEZEN.Še pred nekaj časa se je skromno držala sama zase, nato pa smo jo odkrili in sedaj je ponosno zasidrana v prvi vrsti ljubkega pristana. Odhaja na pot, da spozna svoje somišljenike in občudovalce. Odhaja, ker prinaša sporočilo v vsako mesto, prebivalca in ga spreminja. Miroljubna je in ne išče poceni blišča in zabave, skromna zunanjost in prisotnost ima neverjetni vpliv na vsa živa bitja. Vsi jo hočejo videti in ne vedo, zakaj točno. Čeprav gledajo v njeno zunanjost, jim je pri srcu toplo in se smehljajo, ne da bi vedeli zakaj. Ker ne gledajo z očmi. Za vse, ki jo imajo čast doživeti, je to najlepša ladja tega sveta…Po tem obisku ladje nihče ne ostane isti, svetloba znotraj dobiva obliko in se širi navzven na cel svet….Počasi se širijo novice o tej ladji in vsi si jo želijo imeti zasidrano v svojem pristanišču. Nekateri so napisali celo napis DOBRODOŠLA.
Jaz pa maham ladjam in jim želim srečno pot…Upam, da prispejo tudi k vam. Ne zadržujte jo pri sebi, pošljite jo naprej. Da preplujejo pot okrog sveta in se nekega dne zopet vrnejo nazaj….
