Mir ni posledica zunanjega stanja, ampak notranjega stanja naše zavesti. Ne da se ga zaobjeti z besedami, saj prihaja iz tišine. Iz tišine, ki je polna življenja. Je prostor med besedami, praznina, zaradi katere besede lahko obstajajo. Omogoča vse v vesolju in na materi Zemlji. To tišino in posledično mir doživimo skozi različne vrste meditacije in tehnike dihanja.
Prehrana igra vlogo pri našem doživljanju ali pa ne doživljanju notranjega miru. Ker sta telo uma in naše fizično telo zelo tesno medsebojno povezana ima prehrana močan vpliv na kompleks telo-um. Zato na primer hrana, ki ogroža telo na primer beli sladkor sproži v telesu stres, ki pa se v umu izraža kot strahovi, jeza in podobno. Sladkor namreč meče telo iz ravnovesja in tako povzroča nemir v naših umih. Isto počno razna poživila kot so kava, tobak in mamila. Ta v manjši ali večji meri povzročajo nemir v umih ljudi. Vsa hrana, ki škodi telesu, predvsem hitra procesirana hrana, povzroči nemir v naših umih.
Tudi narava, zavestno dihanje na svežem zraku in gibanje nam daje možnost priti v stik z mirom, ki smo. Narava nas pomirja z zelenjem, šumenje listja, melodijami ptičjega petja ter modrino neba in lesketom sonca. Nemir v srcih je posledica pomanjkanja ljubezni.
V otroštvu, v življenju, pa tudi v prejšnjih življenjih smo ljudje pogosto žrtve nasilja in to prenašamo naprej. Da tega ne prenašamo naprej, je pomembno odpuščanje sebi in drugim ter sočutje. Zdravljenje nemira v sebi je zdravljenje z ljubeznijo in s tem sočutjem do sebe. S tehnikami kot so meditacije, različni načini zavestnega dihanja, zbliževanja z naravo, plavanje in ples in podobne sproščujoče aktivnosti. Tako se poglabljamo vase in v svojo pravo naravo in nasilje v nas nadomesti mir in ljubezen.
