Ponižnost žrtvuje aroganco uma, da bi lahko vstopila v življenje, ki biva, čuti, neguje in vključuje in ne misli, ne otopeva, ne ruši in ne ločuje. Kot skrbni ljudje, kot inteligentni ljudje, kot ljudje obilja in prostega časa se pogosto vedemo, kot da nam je težko in celo neznosno živeti, a Slovenci skupaj z glavnino zahodnega sveta sodimo v elito ‘dobrega življenja’. ¾ svetovne populacije živi pod minimalnimi življenjskimi pogoji, v vojnem območju, v človeško povzročenih katastrofah, v vsakršnem pomanjkanju, v nasilju dobičkarstva, koristoljubnosti, v nerazumnih izkoriščevalskih pogojih korporacij in vlad…, obubožani, prevarani, izkoriščani, podhranjeni, pohojeni, odrinjeni na rob obstoja.
To je ena bolj prezrtih danosti razvajenega ‘razvitega’ sveta, ki bi namesto v polnjenje glave z neumnostmi in njihovim izmetavanjem, svoje napore že zdavnaj lahko obrnil v ponotranjenje, postal gospodar svojih misli, čutov in duhovnih mehanizmov… in nehal s svojim nemirom ubogati samovšečno, neobčutljivo in nenasitno aroganco uma.
Pot, ki jo osvetljujemo, se dotika vaše avtentičnosti, drega vanjo, da bi se zdramila iz uspavanosti, se prerinila skozi saje zamegljene misli in si utrla pot v uresničitev kot vrelec v puščavi. Ta pot nima metode, nima načrta, nima programa…, nikamor se ne morete prijaviti in se podpisati kot pod nekakšno peticijo, ni nikakršnega certifikata, ki ga po plačilu 1.500,00 eur pridobite v dokaz iniciacije na ‘višjo’ raven zavedanja. Nič od tega ni v resničnosti življenja, ki presega vse človeške koncepte in kategorije. Razen življenja, ni drugega Gu-ruja, ki bi vam zmogel razpršiti temo… in še ta le takrat, kadar sami privolite v to. Človeku, ki privoli, ne gre zasluga za dosego te Jasnosti, ki je ves čas tam kot življenjska danost… v in s katero se je rodil…, temveč za to, da je sprevidel past ‘osebne’ (kolektivne) misli, se ji hote odpovedal in Jasnosti dovolil biti.
Sledi:
Človeški svet – Beg pred silovitostjo življenja
