Najpomembnejše vprašanje izmed vseh, vprašanje, ki dá najbolj dragocen odgovor je »kdo v resnici sem?« To je iskanje svetega grala, sang reala (nekateri pravijo san gral, kar pomeni sveti gral, toda to je napaka v prevodu, pravilno je sang real, kar pomeni sveta kri oziroma božanski izvor), svete krvi, svoje identitete.
Toda ni pomembno in vredno zgolj najti odgovor, veliko darov nudi že samo iskanje resnice, mogoče celo več kot sam cilj.
Ko res veš, kdo v resnici si, imaš dostop do neomejene moči, volje, energije, ljubezni, znanja in zavesti. Toda ne zadostuje zgolj intelektualna ideja, pravi učinki se pokažejo šele, ko to čutiš v vsaki celici svojega bitja, ko te to znanje, ta zavest prežema. Pri odkrivanju pravega znanja gre vedno za obratno pot kot smo je vajeni v uradnem izobraževalnem sistemu, kjer začneš kot tabula rasa, nepopisan list, prazna posoda in se od zunaj polniš z znanjem. Pri učenju stvari, ki so res pomembne, ki so pristne, kot na primer učenje tega, kdo sem, učenje poteka v obratni smeri – vse je že v tebi, proces učenja pomeni ponovno spominjanje, ponovno obujanje zavesti, ponovna povezava z znanjem, ki je že globoko v tebi. Torej tukaj učenje poteka od znotraj navzven, modrost jedra, najglobljega bitja prihaja proti površju zavesti in naprej v svet.
Dovolimo si dopustiti naslednjo realnost… mogoče nas poveže z nečim, kar je že v nas…
Vsa bitja smo prijatelji, znanci, člani iste družine, zelo različni, toda nihče nad niti pod drugim. Kot bitja mislim ljudi, živali, rastline, minerale, elemente, škrate, vile, angele, planete, galaksije, svetove, realnosti, polbogove, bogove, božanstva,… Vsi prijatelji smo istočasno eno, in hkrati vsak v svojih izkušnjah, večih naenkrat. Vsi prijatelji smo stvarniki vsak svoje realnosti, svojega sveta in hkrati je vsak prijatelj udeležen v realnosti drugega prijatelja. Trenutno kot ljudje na planetu Zemlja živimo v svetu ali vesolju, ki ga je ustvaril naš prijatelj, ki ga poznamo med drugim pod imeni Jezus Kristus, Buda, Mitra, Krišna, … On je ustvaril to svetlobno vesolje z namenom doživeti in izkusiti to realnost in zakone svetlobe. On je stvarnik in vladar te realnosti. Vsakdo izmed nas je tukaj udeležen kot bitje, ki izkuša svojo realnost, kot da bi sprejeli vlogo v igri, ki si jo je zamislil nek naš prijatelj in kjer vladajo njegovi zakoni in pravila.
Po drugi strani pa ima vsak izmed nas nekje drugje svoje stvarstvo, svoje vesolje v neki vzporedni realnosti in tam Jezus Kristus in ostala bitja izkušajo drugačno realnost, toda stvarnik in vladar tega vesolja je tam nekdo drug izmed nas, in tam veljajo pravila igre, ki jih je določil ta drugi prijatelj. Torej vsak živi hkrati v več realnostih, več dimenzijah in ima svoje vesolje in hkrati živi v vesoljih drugih prijateljev. Zato ima vsak povezavo vse nazaj do svojega vira, do tiste ravni, ko smo vsi skupaj eno, najvišji bog, zavest, ljubezen,…
Preden se bitje manifestira v določeni realnosti, se mora do tja postopoma spustiti in postopoma »aklimatizirati« na pogoje v novem svetu. Tudi mi ljudje na Zemlji smo se iz najvišje zavesti morali najprej manifestirati kot galaksija, potem kot naše Sonce, potem kot naša Zemlja (Gaja) in šele potem kot človek na Zemlji. Na to lahko gledamo kot da je Zemlja naša mati, Sonce naš oče, galaksija naši stari starši. Ravno zaradi tega je meditacija povezovanja z Zemljo in Soncem tako čudovita in učinkovita ter praktično koristna, saj je kot da se otrok poveže s svojimi starši. Če pa človek te povezave z Zemljo in Soncem nima ali ne želi imeti, je kot otrok, ki hoče biti samozadosten in pametnejši od staršev, čeprav slej ko prej ugotovi, da brez staršev ne more preživeti, dokler si ne dovoli od njiju prejeti znanja za uspešno življenje.
Govorim samo o povezavi z Zemljo in Soncem, čeprav je zelo pomembna tudi povezava s celotno galaksijo in še naprej, toda te zavestno še nisem začutil in ne morem o njej pisati. Čutim pa, da gre pri tehniki HeartConnection za povezavo do vira, torej preko sebe, preko Zemlje, preko Sonca, preko galaksij, preko… do samega vira.
V našem vesolju obstaja veliko bitij in obstajajo bitja, ki jim imamo za bogove, samo zato, ker imajo določeno znanje in tehnologijo, ki presega naše razumevanje. Lahko jim rečemo, da so bogovi, samo če si istočasno priznamo, da smo tudi sami bogovi in da imamo vse, kar potrebujemo za uspešno izkušnjo v tej realnosti. Podpiram spoštovanje, ne strinjam se pa s tem, da nekoga častiš kot boga na način, da si ti manj kot on in da daješ bitju pozornost in vdanost v zameno za naklonjenost. To je princip strahu in občutka manjvrednosti, ne pa princip ljubezni in zavedanja samega sebe. Moč ni v tehnologiji in znanju manipuliranja pač pa v srcu, v srčnosti, v zaupanju vase in zavesti o tem, kdo v resnici smo v največji sliki, ne samo v tej realnosti na Zemlji.
In še nekaj za tiste, ki se srečujete s temnimi silami, bitji,… in za tiste, ki se vam zdi, da je neko bitje veličastnejše od vas (bogovi, polbogovi, nezemljani,..). Želim, da se zavedate sebe, svoje narave in tega, kdo v resnici ste in kako mogočni ste. Človek se včasih sreča z drugim bitjem, ki je na videz mogočnejše. Ta bitja se zavedajo dejanske moči in sposobnosti človeka, čeprav je človek na videz šibkejši. Toda če se človek ne zaveda svojih dejanskih sposobnosti, se takega bitja ustraši in se mu pusti manipulirati. To je podobno kot če se srečata z vrvjo zvezan 40-letni moški in agresiven prepotenten 6-letni otrok. Otrok se zaveda moči moškega in si želi dokazati, da je tudi sam vsaj tako močan in bi si rad moškega podredil. Vprašanje pa je, ali se moški zaveda svoje moči. Lahko se otroka ustraši, ker je sam zvezan in na videz nemočen. Lahko pa ostane miren in ljubeč ter se zaveda, da se otrok dokazuje, raste in razvija.
V resnici ljudje nimamo zvezanih rok in nog, pač pa genetski material na ta način, da nimamo celotne povezave s svojo božanskostjo saj imamo večina samo 2 DNK verigi namesto 12.
Zato je najboljši način, da če srečamo bitje, ki se ga bojimo in izgleda, da nam hoče nekaj groznega, da to bitje ljubeče objamemo in to bo tenko zacvililo in pobegnilo. Namen vašega srečanja s takim bitjem (ali s katero koli situacijo, kjer se vas loti strah) je, da vas življenje postavi pred test, če se res zavedate svoje moči, sposobnosti, veličastnosti in božanskosti. Ne pozabite, koliko srčnega poguma je bilo treba, da ste sprejeli in dovolili, da se inkarnirate tako »zvezani«.
Ali je pomembno, če je to res, če je realnost res taka, kot sem napisal? Ne ni pomembno, pomembno je, da si dovoliš začutiti in dopustiti to možnost, razširiti svoja obzorja in dopustiti, si dojeti širšo sliko, biti odprt, kajti samo tako lahko pride novo znanje, nove ideje, novi navdih… iz tvojega jedra ven do površja zavesti in naprej v svet.
