V življenju se nemalokrat srečamo s situacijami, ko moramo uporabiti precejšnjo mero samonadzora, se omejiti, slediti preizkušeni poti, ki so jo zaukazali drugi, ali pa se na tak ali drugačen način srečati z ovirami, ki nas boleče opomnijo, da ne moremo napredovati, dobiti tistega, kar si želimo, ali pa moramo v ta namen čakati dolgo časa in dodobra preizkušati svojo potrpežljivost.
Na delu je saturnovska kvaliteta, gospodar, ki odmerja čas, ki sodi in tehta, ali smo dovolj zreli, modri, pametni in izkušeni, da si zaslužimo napredek, ki smo si ga morali malodane prigarati.
Saturn ni ravno zavetnik mladine oz. mladostniškega navdušenja, pravzaprav je dostikrat prikazan kot starec, ki od nas terja spoštovanje meja, praktičen pristop, upoštevanje zahtev realnosti, hkrati pa tudi zavedanje, da stvari za svojo izpolnitev potrebujejo čas in zorenje.
TIRAN ZLATE DOBE
Saturn je bil zadnji planet, ki se ga je še dalo videti s prostim očesom (sicer so opazili tudi Urana, vendar niso vedeli, kaj opazujejo) in je bil dolgo časa, pred odkritjem transpersonalnih planetov, Urana, Neptuna in Plutona, zadnji planet, ki se ga je uporabljalo v astrologiji in potemtakem že s tem ponazarja simboliko meja, otipljive in konkretne zemeljske realnosti, ki jo lahko še zaznamo s petimi čuti in onkraj katere stopamo v popolnoma drugačno območje. Saturn je tradicionalno prinašal tegobe, bolečino, neuspeh, nesrečo in celo smrt, vendar je treba vedeti, da je v času tradicionalnega pristopa k astrologiji delovala drugačna zavest, kjer je bil človek veliko bolj omejen, zaprt v dane strukture, iz katerih se zlepa ni mogel iztrgati ali iskati drugačnih poti. Saturn še vedno vlada trdnim, nepremakljivim strukturam, ki vsekakor lahko delujejo zatirajoče, ki nas stisnejo v trd primež zahtev časa, prostora in raznih avtoritet, zlasti se boji in upira spremembi, vendar hkrati skozi vse tegobe prinaša dragocen nauk, ki ga iz stisk in bolečin izkoplje le izkušnja in globok obrat vase.
V grški mitologiji je Saturn Kronos, ki je zavoljo ohranjanja svoje vladavine žrl lastne otroke, da bi s tem preprečil prevzem prestola s strani svojega potomca – kar ponazarja globok strah pred spremembo in potrebo po ohranitvi obstoječega, ki si ga v večji ali manjši meri delimo vsi ljudje. V vseh nas se skriva določena mera instinkta po varnosti in zanesljivosti, po tem, da bi stvari trajale večno in ne bile podvržene uzurpacijam, pa četudi nam jemljejo svobodo in nalagajo bremena. Saturn v nas vlada svinčeno, nepremakljivo, neizprosno – predan je okostenelim strukturam, ki ohranjajo večni red, zato je tudi s telesnega vidika vladar naših telesnih struktur, zob in kosti. Gre torej za dinamiko ohranjanja starega, preizkušenega za vsako ceno in s tem velikokrat onemogočanje napredka ter razvoja. Saturn zahteva kristalizacijo, počasno, zanesljivo otrdevanje struktur, ki bodo zdržale za vekomaj – pri tem pa bo skrbno pometel z vsemi tekmeci in se trmasto oklepal svojega prestola. Kronos je sicer navsezadnje izgubil bitko z lastnimi otroki, ko se mu je uprl sin Zevs ter se je vnela vojna med starimi in mladimi bogovi, kjer je nazadnje zavladala nova generacija. Vendar je bila bitka za spremembo velika in Kronos se ni vdal zlahka, kar v svojih življenjih doživljamo tudi sami, ko se trmasto, nemalokrat prav zaradi strahu pred novim, oklepamo obstoječega reda.
SVINČENA OBUTEV DOLŽNOSTI
Že sam astrološki simbol Saturna predstavlja materijo, ki je nad duhom, se pravi duha, ujetega v telo. Gre torej za dokaj materialen princip, v smislu tega, da od nas zahteva spoštovanje meja prostora in časa, znotraj katerih moramo zdržati včasih dolge in težke preizkušnje. Namreč, kljub temu, da naš duh sluti nove možnosti ter se želi razpreti, raziskati nove potenciale, ustvarjati in se preseči, Saturn od njega najprej terja predano opravljanje dolžnosti, zavedanje odgovornosti ter disciplinarno delovanje. Pri Saturnu ni nič zastonj, vsak dosežek je prigaran, včasih se nam dozdeva, da smo dobesedno trčili ob nepremično goro, ki jo moramo mukotrpno in previdno preplezati, pri tem pa na vsakem koraku tvegamo zdrs nekaj točk nižje, ko moramo isto vajo ponavljati znova, isto pot prehoditi večkrat, dodobra uhoditi svoj načrt, poglobiti svoje izkušnje. Saturnova kristalizacija je počasen proces, kjer se včasih zelo boleče zavedamo, da živimo v trdnem, otipljivem in s tem tudi omejenem svetu, vendar ko smo na saturnovski preizkušnji, zelo radi pozabljamo, da so potem tudi rezultati, ki jih pridobimo, trdni, otipljivi in trajni.
Saturn je v veliki meri vladar uspehov in nagrajenega truda, kjer odmerja natančno in v pravičnih razmerjih: je tisti princip v nas, ki si želi konkretnih dosežkov, ki jih pridobimo v točno takšni meri, kolikor smo se zanje bili pripravljeni potruditi. Trud načeloma povezujemo z aktivnim delovanjem, vendar je Saturnova zahteva velikokrat preizkus časa, pasivnega čakanja, da se razmere spremenijo, da se poti odprejo in se omogoči pot napredka. Frustracija je tisto čustvo, ki ga največkrat doživljamo, ko se nam zdi, da bi bil vendarle že skrajni čas za preobrat, vendar okostenele strukture še kar držijo in se le zlagoma vdajajo pritiskom novih zahtev. Potrpljenje in s tem ‘trpljenje’ je Saturnova zahteva, ki se z leti, ko nas malo že zapusti mladostniška nestrpnost ter nastopi globlje, strpnejše razumevanje življenja in njegovih procesov, poglobi in pridobi kvaliteto modrosti in pravilnega uvida. Zato je Saturn praviloma prijaznejši vladar v srednjih in zrelih letih, ko je iz nas dodobra izžgal neučakanost ter hitenje k rezultatom brez prave poglobitve in nabiranja izkušenj.
EH, TA MLADINA
Saturn do mladostnega, vihravega duha ni nič kaj strpen. Je kvaliteta starca v nas, ki se v svojem surovem in neozaveščenem stanju lahko zgraža nad novimi idejami, ki jih ima za nedozorele, viha nos nad hitrim razvojem in spremembo, kjer se čuti ogroženega in kjer meni, da ni dovolj dobre podlage za trdnost in trajnost, zasmehuje optimizem in veselje, ki ju vidi kot roganje zahtevnosti in resnosti življenja. Je tisti v nas, ki pravi, da je zlata doba že bila, da je preteklost imela toliko kvalitet, ki jih nove generacije ne vidijo niti ne cenijo, je tista univerzalna človeška lastnost, ki graja podivjane mladce, ki si drznejo tako nespoštljivo ravnati s preizkušenimi, ‘pravimi’ vrednotami. Je staro visočanstvo, ki mladino graja in ji zaradi neizkušenosti ne daje ustreznega spoštovanja, pri čemer pa prezre nove možnosti, razvoj in kreativnost, ki brsti v njej.
Pri Saturnu se je treba izogniti pasti, da nečemu staremu in preizkušenemu avtomatično pripišemo kvaliteto, modrost in zrelost, in to samo zato, ker že dolgo obstaja. Nedvomno je izkušnja in dozorevanje ena od ključnih saturnovskih vsebin, vendar nekaj starega ne pomeni nujno tudi nekaj zrelega, v smislu globoke notranje preizkušnje in prepoznanja ter uvida v lastno notranjo kvaliteto, ki s seboj ne prinaša trdega žezla pravil, temveč sočutje, razumevanje in sprejemanje. Če v nas prebiva zakrknjeni starec, ki se skriva za pravili, ki želi žive poganjke duha vpenjati v stare, nedelujoče strukture, ki obstajajo zgolj zaradi samih sebe, če je v nas torej stari zoprnež, ki kriči, da ‘red je red’ in da je treba nekaj ali nekoga spoštovati, samo zato, ker je star, ker ima višji položaj, ker je vpet višje na socialni, poklicni ali finančni lestvici, potem naš notranji Saturn dejansko ni zrel, ampak je samo – star, pač.
Saturnova preizkušnja poleg potrpežljivosti, čakanja, razočaranj in bolečih preizkušenj frustracij in neuspeha zahteva poglabljanje, obrat navznoter, vpogled v lastno stanje duha, od nas zahteva, da trenutke čakanja namenimo introspekciji in razumevanju notranje psihodinamike. Tedaj in samo tedaj se ambicioznost in pehanje ter disciplina pretvorijo v notranjo kvaliteto modrosti in zrelosti.
Avtor: Neda Baćić
www.karmaplus.net
