Svetlobno energijsko polje obdaja naše snovno telo in ga informira, podobno kot magnetna energijska polja organizirajo železne opilke na stekleni površini. Naše svetlobno polje obstaja izpred začetka časov in je bilo ena od nemanifestiranih svetlob stvarstva, ki bo trajala v neskončnost. Biva zunaj časa, manifestira pa se v času z ustvarjanjem novih snovnih teles – življenje za življenjem.
Zamislite si, da vas obdaja prosojna, večbarvna obla, ki modro, zeleno, škrlatno in rumeno utripa ter vas ovija v širini iztegnjenih rok. Tik nad kožo se svetlikajo tokovi zlate svetlobe, ki tečejo po akupunkturnih meridianih.
Med kožo in membrano svetlobnega energijskega polja se vrtinčijo sijoči tokovi, ki se spajajo v svetlobne vrtince. Ta rezervoar življenjske sile je morje žive energije, enako nepogrešljive za zdravje, kot so kisik in hranila v krvnem obtoku.
Energije svetlobnega energijskega polja so najčistejše in najdragocenejše gorivo za življenje.
Če se življenjsko pomembne rezerve v svetlobnem energijskem polju izčrpajo zaradi bolezni, okoljskega onesnaženja ali stresa, zbolimo. Zdravje in vitalnost ter dolga leta aktivnega, zdravega življenja si zagotovimo le z obnavljanjem tega ključnega goriva.
Indijski in tibetanski mistiki, ki so že pred tisočletji dokumentirali obstoj svetlobnega energijskega polja, ga opisujejo kot avro ali obstret okoli snovnega telesa. Presenečen sem odkril enako zamisel med pragozdnimi in gorskimi šamani v obeh Amerikah, toda brž ko sem dojel univerzalnost človeškega energijskega polja, sem razumel, da ga poznajo vse kulture.
Mandale na vzhodu prikazujejo Budo, ovitega v modre in zlate ognjene pasove, na zahodu so Kristus in apostoli prikazani s svetlobnimi obstreti okoli telesa. Mistična literatura navaja apostola Tomaža, ki je trdil, da je sijal z enakim žarom kot Kristus. Legende ameriških Indijancev govorijo o ljudeh, ki so se svetlikali v noči, kakor da bi gorel ogenj v njih. Andski pripovedovalci zgodb se spominjajo vladarja Pachacutka, ki naj bi bil otrok Sonca in se je iskril s svetlobo zore.
Vse žive stvari na zemlji sestojijo iz svetlobe. Rastline vsrkavajo svetlobo neposredno od sonca in jo spreminjajo v življenje. Živali jedo zelene rastline, ki se hranijo s svetlobo, torej je svetloba osnovni gradnih življenja. Skratka, svetloba smo, ujeta v živo snov.
Vsaka živa stvar okoli nas sestoji iz svetlobe, omejene in ovite v različne oblike in vibracije. Fiziki, ki proučujejo osnovne delce, vedo, da celotno vesolje sestoji iz vibracije in svetlobe.
Povzeto iz knjige Šaman, zdravilec, modrec >>
