IzBran odlomek iz knjige Zlata zrna, Osho
Človeku ni treba transcendirati narave. Pravim vam, človek mora naravo izpolnjevati, česar ne zmore nobena žival. V tem je razlika.
Rodite se kot naravno bitje. Ne morete preseči samega sebe. Tako je, kakor če bi se hoteli postaviti pokonci tako, da bi se vlekli za noge. Morda boste nekoliko poskočili, a prej ali slej boste padli na tla in se nemara celo nekajkrat polomili. Ne morete leteti.
In to so ljudje počeli doslej. Poskušali so se dvigniti nad naravo, kar pomeni nad same sebe. Vendar v resnici niso ločeni od narave.
Človek ima sposobnost, inteligenco, svobodo, da lahko raziskuje, in če ste v celoti raziskali naravo, ste se vrnili domov. Narava je vaš dom.
Eden od temeljnih zakonov življenja pravi, da je vse, kar je višje, zelo ranljivo. Korenine drevesa so zelo močne, cvetovi pa ne. Cvetovi so zelo ranljivi. Le močan veter zapiha, pa že utegne uničiti cvet.
Enako velja za človeško zavest. Sovraštvo je zelo močno, ljubezen pa ne. Ljubezen je kakor cvet, ki ga zlahka stre kateri koli kamen, ki ga zlahka uniči katera koli žival.
Višje vrednote življenja je treba varovati.
Nižje vrednote so že same po sebi do določene mere zavarovane.
Kamna ni treba varovati, ampak tik ob njem je že treba varovati vrtnico na grmičku. V tem tiči nevarnost. Resda je to njena moč, vendar privablja nevarnost. Kdo bi jo utegnil izpuliti. Nihče ne bo pograbil kamna, vendar pa je mogoče, da bo izpulil cvet.
Ljubezen bi morala biti ustvarjena na najvišjem vrhu in to terja določeno disciplino. Ljudje so doslej disciplino uporabljali za to, da niso ustvarjali ljubezni. Sam poučujem disciplino z namenom pravilnega ustvarjanja ljubezni, da ljubljenje ne bo zgolj biološko
pogojeno dejanje, ki ne bi nikdar seglo do vašega psihološkega sveta.
Ljubezen premore zmožnosti, da seže celo do vašega duhovnega sveta.
Ko doseže najvišji vrh, bo posegla v vaš duhovni svet.
