»Vem, da lahko hitro rečem kaj, kar bom kasneje obžalovala, a si včasih ne znam pomagati. Kako komunicirati z nekom v trenutku, ko si jezen nanj?« Tako se glasi del sporočila bralke, ki me je spodbudil, da sem pripravila današnji zapis, v katerem predstavljam pravila dobre komunikacije.
Hočeš nočeš je komunikacija nekaj, čemur se ne moremo izogniti. In je, glede na zapisano dejstvo, nekaj, čemur po mojem mnenju namenjamo občutno premalo pozornosti. O tem kako komunicirati, da nas bodo drugi razumeli, sem že pisala. Pa vendar je v trenutkih, ko se jezimo, včasih težko ohranjati dobro komunikacijo. Spodnja pravila dobre komunikacije nam bodo pri tem pomagala.
1. Vedno in nikoli
Vedno in nikoli sta besedici, ki se pogosto pojavita v našem besednjaku. Sta pa tudi besedici, ki ju v jezni komunikaciji vse prevečkrat uporabljamo za posploševanje. ‘Vedno te moram čakati. Vedno ti moram vse reči desetkrat. Nikoli me ne poslušaš. Nikoli ne pospraviš za seboj.’ Kolikokrat ste že slišali katerega izmed teh stavkov in se ob tem počutili prijetno? Verjamem, da ne prav velikokrat. Kolikokrat ste si ob slišanem stavku mislili to pa že ne drži in v mislih že našli nekaj primerov, ki so to vašo misel potrjevali? Izogibajmo se posploševanju – osredotočimo se na stvar zaradi katere se jezimo, ne na vse pretekle dogodke.
2. Govorimo o dejanjih, ne o osebi
Ljudem pogosto dajemo etikete. Si neodgovoren je ena izmed njih. Namesto tega rajši povejmo katera so bila tista dejanja, ki jih je oseba naredila in so se nam zdela neodgovorna. Nekje sem nekoč slišala, da je pri dajanju povratne informacije pomembno, da smo v vlogi »kamere«. Kamera samo snema dejanja, jih ne sodi, ne analizira, ne kritizira, ampak samo opazuje in beleži. V mislih imejmo tudi to, da je oseba, ki se po našem mnenju vede »neodgovorno« še vedno čisto v redu oseba, tisto kar nam ni všeč so njena dejanja in ne oseba sama po sebi.
3. Izognimo se prepričevanju
Ne skušajmo drugega prepričati, da imamo mi prav. Na svet okoli sebe gledamo vsak s svojimi očmi. Ljudje smo si med seboj različni. Imamo različne izkušnje, znanja, vrednote, prepričanja in pričakovanja. Iste besede lahko razumemo vsak po svoje, zato je čisto možno, da imata dve osebi o isti stvari popolnoma drugačno predstavo.
4. Uporabljajmo jaz stavke
Besede drugih filtriramo skozi svoje predstave, zato je popolnoma logično, da si jih razlagamo po svoje. Med pravila dobre komunikacije tako spada tudi to, da v komunikaciji izhajajmo iz sebe in uporabljamo jaz stavke, tako imenovanim ti stavkom pa se izogibamo. ‘Ti si rekel, da boš prišel domov ob 15.00’, se sliši popolnoma drugače kot ‘jaz sem razumela, da se vrneš ob 15.00, mar ne?’ Ob izgovorjavi besede ti se v naš um hitro prikrade misel na obtoževanje, za katero pa v dobri komunikaciji ni prostora.
5. Preverjanje
Ker na svet okoli nas gledamo vsak skozi svoje oči, je pomembno, da preverimo kako je sogovornik razumel besede, ki smo jih izrekli. Preverjanje ali sva »na isti valovni dolžini« je eden izmed najboljših načinov, da se izognemo nesporazumu.
6. Ne jemljimo dejanj drugih osebno
Utemeljitelj Realitetne terapije in teorije izbire, dr. William Glasser, pravi, da so vsa naša vedenja namenska, njihov namen pa zadovoljevanje naših potreb. Zato upoštevajmo, da tudi drugi, tako kot mi, v vsakem trenutku iščejo načine, s katerimi zadovoljujejo neko svojo potrebo, iščejo načine, da bi se počutili dobro. To torej pomeni, da vse kar počnejo, počnejo zase. Njihova vedenja tako niso usmerjena proti nam, temveč v zagotovitev svojega dobrega počutja.
7. Izogibajmo se obtoževanju
Seveda je lahko reči, da so drugi krivi, da smo jezni. A dejstvo je, da se s tem postavimo v vlogo nemočne žrtve, ki v dani situaciji ne more storiti ničesar. S tem vso moč damo v roke drugega, česar pa si verjetno ne želimo. Ko se izognemo obtoževanju se običajno poglobimo vase in iščemo razloge za nastalo situacijo tudi pri sebi. Na ta način ponovno prevzemamo nadzor nad svojim življenjem. A bodimo pri tem prijazni do sebe. Namen tega, da ne obtožujemo drugih ni v tem, da bomo obtoževali sebe.
8. Umik
Ko začutimo, da svojih čustev ne moremo brzdati, se skušajmo iz situacije umakniti. To ne pomeni, da sogovornika ignoriramo, pomeni le, da si vzamemo trenutek, da se pomirimo in ponovno zberemo svoje misli, nato pa nadaljujemo pogovor. Sogovorniku povejmo, da potrebujemo nekaj minut za umik, saj smo preveč razburjeni, da bi lahko pogovor še nadaljevali.
9. Vsi imamo svoje dobre lastnosti
Čeprav se zdi včasih težko, ne pozabimo, da imamo vsi svoje dobre lastnosti. Tudi osebe, s katerimi se nam zdi, da smo v konfliktu. Opomnimo se kdaj pa kdaj na vse, kar pri drugih občudujemo. Tako bomo tudi ob jezenju drugo osebo lažje videli kot to, kar je – tako kot mi, le človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.
10. Aktivno poslušanje
Kolikokrat ste se že zalotili, da vam je sogovornik nekaj razlagal, vi pa ste medtem že premišljevali o tem, kaj mu boste odgovorili in ga pravzaprav poslušali le z enim ušesom. Ja, tudi aktivno poslušanje spada v pravila dobre komunikacije. Še posebej je pomembno takrat, ko se jezimo, saj smo v tistih trenutkih še manj pripravljeni prisluhniti sogovorniku. Aktivno poslušanje pomeni dve stvari: 1. sogovornika pustimo, da pove, kar želi povedati in 2. osredotočimo se le nanj in ne na svoj odgovor. Ko sogovornik preneha govoriti, si lahko vzamemo nekaj sekund, da uredimo misli in pripravimo odgovor. Na ta način poskrbimo tudi za umiritev komunikacije in preprečimo vsesplošno vpitje eden čez drugega, ki ne koristi nikomur.
