3 preizkušeni koraki, ko gre vse narobe

Predstavljam ti tri korake, ki so mene vodili iz situacije, ko ni čisto nič šlo po načrtih

Ali si se kdaj znašla v situaciji, ko ti nič ni šlo. Ne glede na to, kaj si delala, kaj si poizkusila, nič ni delovalo in nič se ni premaknilo.

Enostavno se je zdelo, kot da se nahajaš pred velikim zidom in ne moreš čezenj ali pa v veliki črni luknji in ne moreš ven. Obstaneš na mestu.

Zaletavaš se in vrtiš v začaranem krogu in nič, prav nič ne deluje.

OGLAS

Ko se ti zdi, da je kakšen dan boljši, se takoj zgodi cel teden grozne teme, niča in naporov brez rezultatov.

Če si podjetnica, potem veš, kako grozno je to obdobje

Ko stroški pritiskajo in po možnosti si ravno izvedla veliko investicijo v obliki izobraževanja ali spletnega programa, pa prispevki, pa nešteto drugih stroškov, ki pridejo, hočeš nočeš vsak mesec.

Ti pa sediš v črni luknji in lahko samo zreš v nebo, kjer se vidijo zvezde in sonce, ti pa ne moreš ven, na svetlo.

Točno vem, kako se počutiš, kajti letos sem bila v prav tej črni luknji in počutila sem se grozno. Res grozno!

Kaj mi je pomagalo?

1. ZAUPANJE

Zaupanje v sam proces in to, da je potreben. Zaupala sem (vsaj večino časa), da se dogaja nadgradnja mene in celega mojega življenja. Zaupala sem, da sem z velikim razlogom in namenom prav na tej točki.

2. DOVOLILA SEM SI ČUTITI NEPRIJETNE OBČUTKE

Velikokrat sem čutila neprijetne občutke, ki bi jih najraje spregledala, potlačila ali poslala nekam v nepovrat. Toda nisem se odločila za nobeno od omenjenih variant, kljub temu, da ni bilo prijetno čutiti žalost in silno jezo, ki se je prebujala v meni.

Odločila sem se sprejeti te občutke in si jih dovolila čutiti. Z ljubeznijo sem jih objela, sprejela in s tem osvobajala in raztapljala.

Veliko sem se tudi pogovarjala sama s seboj in na ta način osvobajala jezo.

3. DOVOLILA SEM SI POČITEK

Velikokrat sem se v tem obdobju počutila utrujeno, brez moči in volje. Enostavno se mi ni dalo nič drugega, kot samo počivati. In dovolila sem si to. V začetku sem se celo silila v delo, saj sem podjetnica in brez dela ni prihodkov.

Toda vse, kar sem poskušala, ni delovalo. Ni bilo odziva ljudi, ni bilo prodaje. Tako da sem na koncu odnehala in si dovolila počitek.

Skozi to obdobje ne bi zmogla brez pomoči, napotkov, usmeritev in močne podpore svojih duhovnih vodnikov.

Tako dober je občutek, ko veš in čutiš, da je s teboj nekdo, ki ti trdno stoji ob strani in na katerega se lahko nasloniš. Te objame, ko to potrebuješ in da nasvet, napotek, odgovor.

Nič ni bolj ljubečega in nič ti ne daje večjo jasnost kot duhovno vodstvo.

Prejemala sem njihovo brezpogojno ljubezen v vsakem trenutku, ne glede na to, kako sem se počutila. Tudi v solzah, popolnoma nemočna in ko sem dvomila vase.

Prejemala sem jasnost in odgovore, ko sem jih najbolj potrebovala. Najbolj pomembno pa je, da sem z njimi prejela tudi moč, da jim sledim.

Brez njihove pomoči bi bilo veliko težje in trajalo bi veliko, veliko dlje. Morda bi celo obupala in izstopila iz podjetništva, saj je to obdobje trajalo kar pet mesecev.

Če si tudi ti trenutno v takem obdobju, želim da veš, da se vse enkrat konča in tudi zate se bo. To je obdobje velikega zorenja in prehoda na nov nivo življenja, delovanja in posla, v kolikor si podjetnica.

Nikoli ne obupaj in ohranjaj svojo vizijo živo!

Z ljubeznijo te objemam,

Mojca