7 znakov, da ste v življenju obtičali

OGLAS

V življenju se večkrat zgodi, da nas niz navidezno neškodljivih dogodkov globoko pretrese ali prestraši, ne da bi se tega sploh zavedali – in potem se umaknemo in zapremo. Ko doživimo negativno izkušnjo, je zelo naravno, da naša osebna vibracija pade. In ko je frekvenca nizka, sami poskrbimo za nove negativne izkušnje, kar po spirali vodi v vedno bolj negativne osebne vibracije.

K temu moramo dodati še navado, da negativne izkušnje opremimo z oznakami ‘slabo’, ‘napačno’ ali ‘boleče’, te pa potem projiciramo na lastno identiteto. Slaba, napačna in boleča ni več samo konkretna izkušnja, ampak mi sami. To pa ni več šala, saj vso moč volje in razuma uporabimo, da se izkušnji upremo ali pa pred njo zbežimo, tok življenja pa se medtem ustavi.

Tukaj je sedem najpogostejših primerov, kako obtičimo:

OGLAS

1. Cikel rasti je dokončan, vendar se tega še ne zavedate in se ne sprostite.

Nekaj ste ustvarili, pridobili ste nove spretnosti, se naučili nečesa novega in začeli vibrirati na višji ravni – toda ne zavedate se, da ste na cilju in da ste sami tisti, ki se morate umakniti iz starega, preraslega poglavja življenja. Morda ste preveč zvesti, morda se ne zavedate, da se dolgočasite, ali pa si preprosto ne znate predstavljati boljšega življenja. Če ste spregledali prikrita sporočila, da se vam čas v stari službi izteka, bo za to poskrbelo življenje samo in boste odpuščeni. Pogosto pozabljamo, da življenje poteka v ciklih.

Več v knjigi Frekvenca >>

2. Ne uporabite vsega, kar vam je bilo dano, ali pa želite več, kot lahko uporabite.

Zelo pogosto smo neusklajeni s svojim naravnim ciklom rasti in se pritožujemo, da nismo prejeli vsega, kar smo si želeli. Morda želite izsiliti, da bi se nekaj zgodilo predčasno, ali pa želite ohranjati nekaj, kar se želi razpustiti. S pritoževanjem nad trenutnim stanjem zanikate popolnost delovanja procesa materializacije in s tem ovirate naravni tok.

3. Neka izkušnja je v vas sprožila spomin na podobno negativno izkušnjo iz preteklosti.

Ko življenje sproži boleče spomine, zapustimo svoj tok in ‘se teleportiramo’ v bolečo preteklost. Podzavest se samodejno odzove z negativnimi čutnimi navadami, ki so podobne našim nekdanjim odzivom na prvotno izkušnjo. Morda zavestno zavračate, kar se dogaja, posledično pa ne zaznavate ključnih informacij, ki bi vas peljale na pravo pot. Verjetno ste preobremenjeni, hiperaktivni, zmedeni, depresivni, nastopate obrambno ali kot žrtev.

4. Govorite o nečem, česar ni, kar se še ni zgodilo ali kar se morda nikoli ne bo; o tistem, česar ne marate, česar ne delate ali kar nismo mi.

Ko se naš razum osredotoča na opisovanje neobstoječega, v bistvu materializiramo nič. Da bi nekaj doživljali kot stvarno in bi vam to dajalo motivacijo za delovanje, se mora zavestni um osredotočati na telo in zaznavati preko telesa, ki je naš filter resničnosti. Ko naš notranji dialog opisuje negativno ali neobstoječo stvarnost, je telo ne more zaznati, ker telesa obstajajo samo v prostoru in času. Telo ne razume konceptov negativnosti in neobstoječega, in ko poskuša razumeti, kaj se od njega pričakuje, ‘obtičite’.

5. Misli in razum usmerjate v življenja drugih ljudi, druge kraje, obdobja ali namišljeno stvarnost.

Podobno kot z govorjenjem o stvareh, ki jih ni, lahko obtičimo tudi tako, da se projiciramo stran od tukaj in zdaj, v druge čase in prostore. Zavestni um se lahko umakne nekam daleč stran in od duše ni sposoben sprejemati vpogledov, navodil in ljubezni – ki se sicer pretakajo preko telesa – saj nismo ‘v’ telesu. Ker ‘ni nikogar doma’, da bi sprejel višje napotke, prevzame nadzor nezavedni um, ki se na trenutno stanje samodejno odziva na enak način, kot se je v podobnih stanjih v preteklosti. Tako prikličemo vse mogoče nezdrave čutne navade. Če vemo, kaj je bilo potrebno v nekem drugem življenju, to še ne pomeni, da je to za nas dobro tudi tukaj in zdaj. Ko ne živite v svojem telesu in življenju, odrivate rast in končate z občutkom, da ste obtičali.

6. Navezani ste na svoje stare dosežke, navade, definicije in identiteto.

Morda se zaradi varnosti oklepate prepričanj ali lastnine, morda se odrekate izražanju resnice in ljubezni, morda uveljavljate nadzor nad ljudmi okrog sebe s svojimi razlagami zadev. Morda se sklicujete na obljube in zaveze, ki ste jih dali daleč v preteklosti in niso več pomembne, morda se oklepate zamer, zavisti in krivic ali pa se otepate sprememb. Če kakor koli dušite energijo in poskušate upočasniti ali ustaviti valovanje življenja, kar pomeni, da izgubljate priložnosti. Postavljate si ovire in se izčrpavate.

7. Zaradi negativnosti, konfliktov in svojeglavosti se izčrpavate.

Morda ste pod takšnim stresom, da ne moremo spati; morda ste težki odvisniki ali pa trpite zaradi kroničnih bolečin; morda se borite proti zlorabam ali poskušate preprečiti neuspeh. Čim bolj ste preobremenjeni, tem manj energije vam ostaja za pozitivne predstave. Čim bolj je zavest omrtvičena, tem bolj otopijo čustva in telo. Postavili ste se v kot in se trenutno ne počutite sposobne premika.

Kaj je rešitev?

Premik od negativnosti in ujetosti pogosto ni stvar uporabe stare močne volje, temveč »izbire tistega, kar izbere nas«. Pred nami sta v bistvu le dve izbiri: da se počutimo odprte, ljubeče in povezane z najvišjimi vibracijami svoje duše – da dobesedno smo svoja duša – ali pa da smo zakrčeni, prestrašeni in pogreznjeni v nizke vibracije trpljenja – da nismo svoja duša. Če izberemo občutke osamljenosti in ločenosti, bomo živeli v prepričanju, da moramo vse narediti sami s svojimi močmi in s popolnim nadzorom nad seboj in svetom. Če izberemo stik in povezanost s svetom, pa potrebujemo zelo malo stare moči volje. Odkrili bomo, da na mesto volje moči prihajajo novi koncepti, kakršna sta pretok in usklajevanje.

V praznem prostoru dopuščanja boste hitro ugotovili, kam teče našega tok življenja. Ste na koncu neke poti, pa tega še ne veste? Vam na vrata trka nov navdih, ki bi rad postal zavestna odločitev in dobil jasnejšo podobo? Prepustite se. Kot pravi Anais Nin: »Življenje je proces postajanja in mešanica stanj, skozi katera prehajamo. Napako naredimo, ko želimo izbrati neko stanje in v njem obstati. To je oblika smrti.«