8 Tibetanskih simbolov sreče in blaginje – Aštamangala

V tibetanski budistični tradiciji obstaja osem velikih simbolov, ki prinašajo srečo in blaginjo. Toda to niso simboli, ki bi, kot se pogosto misli, prinašali srečo sami po sebi in že samo s tem, da jih nosimo na sebi ali da smo se obkrožili z njimi. Usmeritev zavesti, kontemplacija in meditacija na njih spodbujajo človeka k delovanju, kar ga postopoma lahko pripelje do sreče.

Ko človek živi tisto, kar sporočajo ti simboli, sreča in blaginja prideta kot posledica. V budizmu je sreča plod pravilno usmerjene zavesti, kontrole uma in plemenitega delovanja. V budistični tradiciji teh osem simbolov sreče predstavljajo darila, ki so jih veliki vedski bogovi namenili Budi, ko je dosegel razsvetljenje.

Brama, prvi med bogovi, je prinesel zlato kolo, s katerim od Bude simbolično zahteva, da uči o “obračanju kolesa darme”. Indra, bog bojevništva, mu je podaril svojo mogočno belo školjko, da bi z njo “razglašal resnico o darmi” na vse štiri strani sveta. Boginja zemlje Sthavara, ki je bila priča Budovemu razsvetljenju, mu je dala zlato vazo, polno nektarja nesmrtnosti. V tibetanski umetnosti teh osem simbolov sreče krasijo vse vrste svetih in posvetnih predmetov, kot so rezbarjeno leseno pohištvo, keramika, stenske freske, preproge in svileni brokati. Ti simboli so lahko tudi upodobljeni na tleh z moko ali z barvnim prahom, da bi pozdravili obisk verskih dostojanstvenikov v samostan.

OGLAS

1. Senčnik

Senčnik in njegova senca simbolizirata duhovno moč in zaščito, ki nam ju daje Budovo učenje. Tako kot senčnik ščiti pred vročino tropskega sonca in daje prijetno senco, podobno tudi Budovo učenje daje zaščito pred vročo bolečino človeškega trpljenja, ki jo povzročajo strupi, uničujoči za človekovega duha, kot so želja, sovraštvo, pohlep in neznanje. Prek spoznanja Budovega učenja učenec pridobiva moč in modrost, da se lažje spopade z življenjem in se veseli vsega, kar mu to ponuja.

Svileni trakovi, ki visijo s senčnika, predstavljajo različne vrste sočutja do vseh trpečih bitij. Včasih je senčnik prikazan razdeljen na osem polj in takrat predstavlja osemčleno plemenito pot do osvoboditve. Dragoceni senčnik je Budi podaril kralj kačjih duhov ali nag. Ta senčnik je bil obložen z zlatom in dragulji, iz katerih se cedi nektar.

2. Par zlatih ribic

Budizem uči, da se tisti, ki sledijo Budovemu učenju, ne morejo utopiti v neizmernem trpljenju oceana življenja, temveč svobodno plavajo v njem kot ribe. Zlate ribice s svojo popolno svobodo gibanja v vodi predstavljajo radost in srečo življenja ter hkrati plodnost, ker se hitro razmnožujejo. Poleg tega predstavljajo svobodo od omejitev kaste in statusa, saj se med seboj zlahka mešajo in dotikajo. Zlate ribice se prikazujejo v paru, obrnjene ena proti drugi. To naj bi kazalo na združitev moškega in ženskega principa, enotnost in enakopravnost moža in žene v zakonu, kar je eden od temeljnih pogojev za srečo. Predmeti z upodobljenimi prikazi zlatih ribic se običajno dajejo kot poročno darilo.

3. Sveta vaza z dragocenostmi

Za budiste ni ničesar večjega, niti na materialni niti na duhovni ravni, kot je neizčrpno bogastvo Budovega učenja. To bogastvo je pogosto predstavljeno z vazo, polno draguljev. V njej so dragulji vseh vrst, vključno z draguljem razsvetljenja. Ta božanska “vaza izobilja” ima lastnost, da je vedno polna, ne glede na to, koliko draguljev se vzame iz nje. “Vaza neizčrpnih zakladov” je oblikovana po tradicionalni indijski glineni posodi, ki je znana kot kalaša ali kumba ter ima tanko podnožje, trebušasto obliko in ozek vrat. Trebušasta oblika je na Vzhodu vedno simbol obilja. Kot zamašek ima en sam dragulj ali pa skupino treh draguljev, ki predstavljajo Budo, darmo (Budovo učenje) in sango (meniška skupnost).

Vaza simbolizira duhovno in materialno izobilje, bogastvo in blaginjo ter dolgo življenje. Med navadnimi ljudmi je še posebej poudarjena materialna blaginja, zato je ta vaza značilna za božanstva, ki prinašajo obilje. Pogosto je prikazana pod njihovimi nogami in se iz nje izlivata neskončni tok draguljev ali pa božanski nektar nesmrtnosti, amrita. Zapečatene vaze se lahko položijo ali pokopljejo na svetih geomantičnih lokacijah, kot so gorski prelazi, romarska območja, izviri, reke in oceani. Tu je njihova funkcija širiti obilje na okolico in umiriti duhove, ki se držijo teh krajev. Toda najpomembnejša naloga je razširiti blagodati Budovega učenja na vse štiri strani neba.

4. Lotosov cvet

Lotos raste iz globine jezera, kjer je ukoreninjen v mulj, nato se prebija skozi vodo, vse do gladine, kjer ustvari svoj cvet. V svoji rasti se razvija skozi vse štiri elemente: raste iz mulja kot elementa zemlje, dviguje se skozi element vode ter izstopi na gladino kot element zraka. Njegov cvet se odpre kot sončni žarki, ki ga obsijejo in simbolizirajo element ognja. Skratka, lotos raste iz blata zemeljskega življenja in se dviguje proti nebeški, duhovni resničnosti. A čeprav raste iz blata, ni umazan z njim. Tako popoln cvet s harmonično usklajenimi vsemi štirimi elementi je zdaj podlaga za razcvet alaje, človeške nesmrtne narave.

Čist bel lotosov cvet je zato metafora za skladen duhovni razvoj. To vključuje nadzor nad svojimi nagoni in željami, čisto psiho in umirjen um. Podobno kot lahko rast in razvoj lotosa uporabimo za sliko duhovnega razvoja človeka kot mikrokozmosa, ga lahko tudi uporabimo za simbol nastanka in razvoja univerzuma kot makrokozmosa. Zato se bogovi, Buda in nasploh vsa popolna bitja prikazujejo, kako sedijo na lotosu kot svojem prestolu. Oni so gospodarji štirih elementov sveta samsare. Rast lotosa, ki se še ni razcvetel, pogosto predstavlja razvoj učenca oz. učenčevo pot iz temnega blata materializma do čistosti razsvetljenja.

Na ta način se prek plemenitih misli, besed in delovanja njegova “duša” razcveti in se osvobodi cikličnega obstoja. Tako učenec postane učitelj. Rdeči lotos je simbol ljubezni, sočustvovanja in čistosti. Beli lotos je simbol miru in duhovnega razsvetljenja.

5. Zastava zmage

Zastava zmage je zgodnji budistični simbol Budovega razsvetljenja ter zmage nad bogom smrti Maro in njegovimi demoni. Legenda pravi, da je Mara, skupaj s svojimi demoni, 49 dni preizkušal princa Sidarto in ga poskušal ustaviti na njegovi poti do končne osvoboditve. V zgodnjem budizmu je Maro predstavljala skupina štirih demonskih bitij oz. “zlih vplivov” ali mar. Prvi od teh štirih mar je bil demon petih agregatov osebnosti, ki nas sili, da se oklepamo oblik, percepcije in mentalnih stanj (skanda-mara), drugi je bil demon, ki zastruplja um (kleša-mara), tretji je bil demon smrti (mritju-mara), četrti pa demon želje in skušnjave (devaputra-mara). Buda jih je na svoji poti proti razsvetljenju vse premagal. Pozneje je zastava sprejeta kot simbol velike Budove zmage nad štirimi Marovimi aspekti.

V tibetanski tradiciji se zastave zmage pojavljajo v 11 različnih oblikah, kar predstavlja 11 različnih načinov premagovanja demonov, ki naseljujejo zavest.

Teh 11 načinov so: pridobivanje znanja, razvoj modrosti in sočustvovanje, meditacija, plemenit način življenja, opuščanje napačnih stališč, usmeritev proti duhovnim ciljem, pravilna sredstva za življenje, nesebičnost in enotnost treh samadijev: praznine, brezobličnosti in brezželjnosti.

Zastave zmage lahko vidimo na samostanih in tempeljskih strehah, kjer so običajno nameščene na štirih vogalih strehe, s čimer simbolizirajo Budovo zmago nad štirimi marami. V svoji najbolj tradicionalni obliki je zastava zmage oblikovana kot nosilec cilindraste oblike, ki je nameščen na dolgem lesenem drogu. Nad njim, na vrhu droga je mali beli sončnik. Zgornji del nosilca je pogosto okrašen s tigrovo kožo, ki simbolizira Budovo zmago nad jezo in agresijo.

6. Školjka

Bog bojevništva Indra je po tem, ko je premagal Maro, podaril Budi belo školjko. Z njo je Buda neustrašno razglasil svoje učenje na vse štiri strani sveta. Podobno kot močan zvok školjke odmeva daleč in razganja zlo, tako se tudi Budovo učenje širi na vse strani sveta ter razbija temo neznanja in trpljenja. Školjka se uporablja pri budističnih svečanostih in takrat predstavlja širjenje Budovega učenja po vsem svetu. Obstaja tudi verovanje, da njen zastrašujoči zvok odganja zle duhove, odvrača naravne nesreče, ki jih povzročajo ti duhovi, ter prestraši vsa škodljiva bitja.

7. Vozel neskončnosti

Vozel neskončnosti, ki nima ne začetka in ne konca, je v tibetanskemu budizmu običajni prikaz minljive stvarnosti, samsare. Predstavlja karmo in tkanino življenja, njene niti pa simbolizirajo to, da je v univerzumu vse skladno prepleteno in povezano ter soodvisno. Na ta način so povezane tudi vse naše usode. Je simbol vesoljnega reda in harmonije, ki se ga moramo naučiti prepoznati ter ga prenesti na družbo in svoje vsakdanje življenje. Vozel neskončnosti kot simbol samsare predstavlja tudi minljivo in iluzorno eksistenco, v katero smo ujeti v brezštevilnih krogih umiranja in ponovnega rojevanja.

8. Kolo dharme

Budizem je kolo sprejel kot glavni znak čakravartina ali idealnega univerzalnega vladarja, ki etično in plemenito vlada celemu svetu. To kolo je znano kot darmačakra ali “kolo darme”, kolo Budovega učenja. Tibetanski izraz za darmačakro pomeni “kolo transformacije” ali kolo duhovne spremembe. Hitro gibanje kolesa predstavlja hitro duhovno preobrazbo, razkrito v Budovem učenju.

Budova prva pridiga v Parku jelenov v Sarnathu, ko je prvič govoril o štirih plemenitih resnicah in osemčleni plemeniti poti, je znana kot “prvi obrat kolesa darme”. Njegove poznejše pridige v Rajghirju in Šravasti so znane kot “drugi in tretji obrat kolesa darme”.

Samo kolo se lahko razlaga na različne načine, odvisno od tega, kaj želimo poudariti. Tako lahko trije deli koles − platišče (obroč), napere (špice) in os (pesta) simbolizirajo tri vidike budističnega učenja: etiko, modrost in koncentracijo. Ali pa os, okoli katere se vse vrti, predstavlja Budo, napere Budovo učenje in obroč meniško skupnost. Ko se os nanaša na posameznika, predstavlja njegov duhovni del (budično naravo), napere pot iskanja modrosti in obroč vsakdanje življenje (samsarično eksistenco). Če kolo ima osem naper, vsaka od njih predstavlja enega od členov osemčlene plemenite poti. Ti členi so:

− 1 – pravilno razumevanje,
− 2 – pravilen namen,
− 3 – pravilen govor,
− 4 – pravilno delovanje,
− 5 – pravilen način življenja,
− 6 – pravilen napor,
− 7 – pravilno zavedanje,
− 8 – pravilna zbranost

Avtor: Stjepan Palajsa