Kaj je v resnici ljubezen?

Povzela Mirela Smajić

Tako v teoriji kot v praksi se že stoletja prerekajo o njeni definiciji. Nekateri hladnokrvni opazovalci jo imajo za zvezo, ki prinaša vzajemno korist ter temelji na izmenjavi uslug in sklepanju kupčij. Drugi, ki se bolj nagibajo k zgodovinskemu vidiku, jo opisujejo kot družabni običaj, ki so ga ustvarili francoski potujoči pevci v trinajstem stoletju, biologi in antropologi pa jo vidijo kot strategijo za zagotavljanje prenosa genov in ustvarjanje potomstva. A za večino ljudi je ljubezen že od nekdaj skrivnostno, izmuzljivo čustvo, ki se sicer dovoli opisovati, vendar se izmika definiciji.

Dandanes si ne moremo več privoščiti, da bi opredeljevali ljubezen kot mistično silo onkraj našega razumevanja, saj je postala preveč pomembna. Naj bo to dobro ali slabo, ljubezenski odnos je v enaindvajsetem stoletju postal osrednji odnos v življenju večine od nas. Eden od razlogov je ta, da živimo vse bolj odmaknjeno drug od drugega.

Nujno je razumeti, kaj je ljubezen, kako jo ustvariti in kaj narediti, da bo trajala. Na srečo se zadnji dve desetletji oblikuje novo, vznemirljivo in revolucionarno znanstveno razumevanje ljubezni. Zdaj vemo, da je ljubezen pravzaprav vrhunec evolucije, čudovit mehanizem za preživetje človeštva – vendar ne zato, da bi se parili in razmnoževali, to nam uspe tudi brez ljubezni! Ljubezen nas napeljuje k temu, da se čustveno povežemo z nekaj dragocenimi drugimi, ki nam ponujajo varen pristan v življenjskih nevihtah.

Ljubezen je naš valobran, ki nam zagotavlja čustveno varovanje, da se lahko spopadamo z vzponi in padci obstoja. Ta vzgib, da se čustveno navežemo – da najdemo nekoga, na kogar se lahko obrnemo in mu rečemo » Močno me objemi! >> « –, je zapisan v naših genih in v našem telesu. Prav tako bistven je za naše življenje, zdravje in srečo kot potreba po hrani, zavetju in spolnosti.

Čustvene navezave z nekaj nenadomestljivimi drugimi potrebujemo za svoje fizično in duševno zdravje – in preživetje.

Občutek varne povezanosti med ljubezenskima partnerjema je ključen za dober, ljubeč odnos ter velik vir moči za posameznika v tem odnosu.

Kazalo

Med pomembnejšimi ugotovitvami pa so te:

• Če se na splošno počutimo varne, kar pomeni, da se počutimo udobno v tesnem odnosu in se z zaupanjem opiramo na svoje bližnje, smo boljši pri iskanju – pa tudi ponujanju – podpore.
• Ko se počutimo varno povezane s svojimi partnerji, lažje shajamo s prizadetostjo, ki se neizogibno pojavi, in manj verjetno je, da bomo nasilno sovražni do njih, če nas razjezijo.
• Varna povezava z ljubljenimi nam daje moč.
• Bolj ko se povezujemo s svojim partnerjem, lažje smo ločeni in neodvisni.

Močne vezi z drugimi so ključne za vse vidike našega zdravja – duševni, čustveni in telesni. Louise Hawkley s Centra za kognitivno in socialno nevroznanost na Univerzi v Chicagu je izračunala, da osamljenost zvišuje krvni tlak do te mere, da se tveganje za srčni napad in kap podvoji. Sociolog James House z Univerze v Michiganu navaja, da je čustvena osama bolj nevarna za zdravje kot kajenje ali visok krvni tlak, pred katerima dandanes vsi svarijo! Te ugotovitve morda potrjujejo rek: »Trpeti je neizogibno; trpeti sam pa nevzdržno.« Ne gre pa le za to, ali smo v bližnjem odnosu s kom – temveč tudi kakšna je kakovost tega odnosa. Negativna razmerja načenjajo naše zdravje.

Nezadovoljstvo v odnosu slabo vpliva na naš imunski in hormonski sistem ter celo našo sposobnost ozdravljenja.

Kakovost ljubezenskih zvez je pomembna tudi za naše duševno in čustveno zdravje. Več sto novejših raziskav kaže, da nas pozitivne, ljubeče povezave z drugimi varujejo pred stresom in nam pomagajo, da se lažje spopadamo z življenjskimi izzivi in travmami. Izraelski raziskovalci poročajo, da se pari z razvito varno čustveno navezanostjo veliko bolje spopadajo z nevarnostmi raketnih napadov kot drugi, manj povezani pari. Manj jih je strah, po napadih pa imajo manj fizičnih težav.

Že samo ljubeče držanje za roko s partnerjem lahko izjemno močno vpliva na nas, saj dobesedno pomiri živčne nevrone v možganih.

Ljubezen ni le češnja na vrhu torte življenja, temveč osnovna, prvinska potreba, kot kisik ali voda. Ko to razumemo in sprejmemo, se lažje posvetimo bistvu težav v odnosih.