V meditacijski praksi umirjanja uma usmerimo osredotočeno pozornost na določen izbran objekt meditacije, običajno na dihanje.
To naredimo na sproščen in naraven način. Celotno svojo pozornost in zanimanje posvetimo objektu meditacije in opustimo vse zunanje dražljaje in impulze, ki se pojavljajo v umu. Na ta način ohranjamo zavedanje v sedanjem trenutku. Če izgubimo osredotočeno pozornost in se je naše zavedanje ujelo v pojavni svet, kot nič kolikokrat do sedaj v našem življenju, je pomembno, da se takoj, ko to spoznamo, vrnemo nazaj na meditacijsko prakso ohranjanja osredotočene pozornosti. Skušajmo pozorno slediti objektu meditacije, s povečano koncentracijo in večjo osredotočenostjo,
a na sproščen in naraven način.
S takšnim načinom meditacije počasi vzpostavljamo stik s samim seboj in našo pravo globljo naravo, ko se um postopoma vrača v naravno umirjeno stanje. Takšna tehnika meditacije je povsem nevtralna in nevsiljiva ter omogoča naraven proces umiritve uma in sprostitev telesa, s hkratnim usmerjanjem pozornosti na sebe in svojo notranjost.
S tem ko se v meditaciji poglobimo vase, pridobimo notranjo umirjenost, jasnost in stabilno enovitost. To je ravno nasprotno, kot doživljamo v vsakdanjem življenju, ko je um nemiren in stalno zaposlen, ko bega med preteklostjo in prihodnostjo ter nikjer ne najde pravega miru in obstanka.
Z meditacijsko prakso se postopoma naučimo opuščati nemirne misli s pozornostjo, v našem umu se postopoma razblinjajo in odpadajo omejitve nevednega uma, kot so iluzije, pohlep, jeza in strah. Tako lahko ostaja naša pozorna zavest vedno dalj časa znotraj naravnega stanja uma. S tem omogočimo, da se nam odkriva naša prava, globlja, duhovna resničnost.
Z intenzivno meditacijo, ko vztrajno in neprestano ohranjamo osredotočeno pozornost znotraj sebe, lahko pridemo do točke, ko se naša zavest stopi z našo čisto večno naravo. Občutimo brezčasovno in nezemeljsko umirjenost, notranjo radost in izpolnjenost. Ob tem nas lahko preplavijo različna spoznanja, ki nam odkrivajo resnico o sebi. Na primer, ko izkustveno in jasno vidimo praznost pojavnega sveta. Ob pojavni praznosti lahko hkrati občutimo nezemeljsko polnost, ki se zliva z vsem, kar obstaja. Čista energija enosti se preliva znotraj praznosti vsega, kar obstaja, a hkrati zaobjema vse, kar obstaja, z brezpogojno ljubeznijo. Izkušnje o naši pravi naravi se porajajo spontano med potrpežljivo in pravilno meditativno-duhovno prakso.
Meditacija umirjanja uma vpliva tudi na izboljšanje psihofizičnega počutja. Z meditacijo se sprostimo in umirimo, poveča se pretok svežih energij preko našega energijskega telesa. Pride do močnejšega pretakanja energij med našimi duhovnimi ter fizičnimi dimenzijami telesa. Z meditacijo se nam okrepi intuicija in zaznavanje drugih nevidnih dimenzij ter poveča sposobnost notranjega razumevanja in vedenja.
