Ob besedi verjamem, se lahko globoko zamislimo. Verjeti v nekaj, ni kar tako. Kolikokrat ste rekli, da nekaj verjamete, pa vendar v srcu niste čutili tako. In kolikokrat ste rekli ne verjamem, ni možno, pa vas je kasneje začel glodat črviček, kaj pa če je le mogoče? Vaš notranji čut, vam je vztrajno prigovarjal, da je drugače.
Naši dvomi so prepogosto prisotni v naših življenjih. In takoj ko nekaj podvomimo, porušimo vse pozitivno, kar smo zgradili. In smo spet na začetku. Treba se je res zazreti vase in se vprašati, koliko sploh verjamemo svojim izrečenim besedam in koliko stojimo za svojimi dejanji.
Naše zaupanje je ključno praktično pri vseh stvareh, katerih se lotimo. Z našim zaupanjem pa se srečamo že zelo zgodaj v otroštvu. V šoli se prevelikokrat izkaže, kako verjamemo vase, koliko verjamemo v svoje sposobnosti, saj se nam nenazadnje ravno to zaupanje, na nek način tudi zrcali v vseh dosežkih ali pa porazih. Zelo zgodaj se že učimo hoditi ne le po nogah, ampak tudi skozi življenje.
Resnično se moramo zavedati, da če verjamemo v »težave«, jih bomo imeli. Če verjamemo, da obstaja rešitev, jo bomo našli. Prej bomo verjeli, prej se bo razpletlo ali pa zapletlo. Odvisno v kaj bomo verjeli. Da svoje življenje kreiramo z mislimi in občutki, to čivkajo že vrabčki na veji. Tudi dokazov ne rabimo več. Pa vendar se mi zdi, da ostaja veliko želja neuresničenih kljub temu da si nekaj zelo želimo, ne glede ali je to služba, ljubezen, denar, zdravje. Zato se le vprašamo: »Ali verjamem? Resnično verjamem?« Ni dovolj le beseda. Potreben je zares premik v vašem srcu, ki začuti to vero, to zaupanje, to moč, da je temu res tako.
Zakon privlačnosti nam resnično vedno dostavlja to, kar mislimo in občutimo. Ravno z občutki pa dokazujemo vedno znova ali verjamemo. Torej. Če si nekaj želimo in ne verjamemo v realizacijo, potem iz te moke ne bo kruha. Moramo vedeti in razumeti, da je to res možno. Takrat se naredi premik proti želeni smeri in nič prej. Zaupanje je ključ, ki odpira ključavnice, vse ostalo poteka v skladu s tem. Če odpremo vrata neuspeha, bolezni, nesreče v ljubezni ipd., je to zato, ker smo v to verjeli bolj, kot pa v uspeh, zdravje in srečo. Naše misli vedno spremljajo občutki. Zato moramo svoj uspeh, zdravje, srečo in vse ostalo tudi čutiti in seveda verjeti. Naše nezaupanje je samo nepotrebna ovira, blokada na naši poti. Ko v sebi spremenimo vsa ta napačna prepričanja, se zgodijo neverjetne spremembe. Takrat začnemo slediti toku življenja, začnemo verjeti in življenje nas bogato nagradi z vsemi svojimi darili. In bolj navdušeno plujemo skozi življenja, bolj hvaležni postajamo in vedno več dobimo. Zato se resnično zazrimo globoko vase. Odpravimo vse strahove in zaupajmo.
Ko odklenemo prva vrata se odpre nov čaroben svet, svet prihodnosti. In ne pozabimo, da smo kreatorji sami.
Začnite verjeti, predvsem vase.
