Že dolgo časa vem, da je vesolje pravzaprav makro pojav tistega, kar se dogaja na mikro nivoju. Človek je neločljivo povezan z Izvirom (Narava, Vesolje, Obstoj), zato ne glede na to, ali gledamo s teleskopom ali z mikroskopom, dejansko proučujemo eno in isto stvar. Ko torej spoznavamo nas same, spoznavamo tudi Izvir in bolj ko razumemo življenje Izvira, bolj razumemo tudi svoja življenja.
Reinkarnacija pomeni ponovno utelešenje. To se nam dogaja ves čas. Vsakič, ko vdihnemo, se dejansko ponovno rodimo, ponovno utelesimo. Ko se naše celice obnavljajo, se reinkarniramo. Približno vsakih 7 let pa se obnovijo vse naše celice. Tako se stalno prerojevamo. To se je dogajalo tudi z Izvirom, ki je bil na svojem začetku samo Življenje in Življenje samo, Življenje je raslo in se razvijalo in bil je prvi raj. Potem je naredil napako in ustvaril svoje diametralno nasprotje, Smrt, ki je najprej ni zaznal, nato pa je ni znal izničiti. Zato je ta stalno rasla na račun Njegovega Življenja. Tako se je Izvir s časom reinkarniral z vedno večjo napako, se staral, pešal in tonil v lastno pogubo. Enako se dogaja tudi z nami. Ne glede na to, kaj naredimo, je zaradi izvirne napake, ki s časom in z generacijami raste, smrt vedno bližja. Vedno bolj padamo v črno luknjo in nekega dne umremo. Takrat nehamo dihati, celice se več ne obnavljajo, naše fizično telo umre, naša duša (energija) pa se reinkarnira v novo telo. Vendar le, dokler živi tisti, iz katerega vsi izhajamo in v katerem vsi obstajamo. Izvir. Če bi ta umrl in prenehal dihati, se njegove celice (torej tudi mi) ne bi več obnavljale, in reinkarnacije bi bilo konec zanj in za nas. ZATO IZVIR NI SMEL UMRETI! In čeprav je bil tik na tem, na srečo res ni. Se je pa postaral.
ODREŠILNA MISEL
Toda starost ima tudi svoje prednosti. Večja ko je namreč napaka, Smrt, hitreje zaradi nje teče čas, življenje pa zaradi nje upočasnjuje. V mladosti, ko je napak malo, življenje teče hitro, čas pa počasi. Zato SPOZNANJA VEDNO ZAOSTAJAJO ZA DEJANJI. V starosti pa je napak vedno več, zato čas kar ‘poleti’ skozi nas in naša življenja, ki zaradi napak, Smrti, tečejo vse bolj počasi, zato svoje napake in kvalitete hitreje uvidimo in prepoznamo kot v mladosti. Tako smo v starosti (velja tudi za stare duše v mladih telesih) dejansko JASNOVIDNI. In tako je tudi Izvir zadnji trenutek pred smrtjo spoznal, da je napaka Njegova smrt in Smrt Njegova napaka, da je sam tisti, ki ji je življenje dajal, saj napaka, Smrt, sama življenja nima niti ga ni sposobna ustvarjati in da je napake delal zaradi svoje hitrosti. Spoznal pa je tudi, da se realizira vse, kar si zamisli, ZATO LAHKO S SVOJO MISLIJO VSE SPREMENI, POPRAVI. Tako je z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti svojo napako v ideji takoj popravil, premagal svojo Smrt in preživel. In to je rešitev tudi za nas.
REINKARNACIJA V VEČNO ŽIVLJENJE
Danes vsi živimo v VICAH, v črni luknji, ki je zadnja stopnička pred dokončnim pogubljenjem. Zato popravnega izpita ni več. Kdor novemu zgledu Izvira ne bo sledil, ga čaka smrt in izničenje v PEKLU, kot bi se to zgodilo tudi z Izvirom, če ne bi dobesedno zadnji trenutek tik pred smrtjo spremenil svoje misli. Vsi, ki bomo sledili Njegovemu novemu vzoru, pa bomo z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti preobrnili svojo usodo in se namesto v smrt podali na pot v NEBESA in večno življenje. KAJTI MATERIJA SLEDI ENERGIJI IN KAKRŠNA IN KJER BO NAŠA MISEL, TAKŠNO IN TAM BO TUDI NAŠE TELO. IN S TEM MI SAMI.
