Začenjam s svojim blogom. Ta bo pravzaprav moj mali svet. Pisala bom o svojih izkušnjah, ki jih zaznamuje intuicija. Tega daru sem se sprva prestrašila. Slišim duše preminulih. Subtilen svet o katerem se še vedno premalo pogovarjamo. Morda je čas, da z razprtimi dlanmi občutimo magičnost življenja.
Že celo življenje me vodi tiha želja po samo-realizaciji, koprnim po znanju in izkušnjah, ki življenje zaobjamejo v čim bolj celoviti podobi. Pot me je vodila na študij ekonomije, duša pa je zaradi najrazličnejših življenjskih prelomnic nekje globoko v sebi vedela, da bom tu na Zemlji delovala najbolje skozi ljudi. Dan mi je bil dar, ki ga globoko cenim in ga nikakor nimam za samoumevnega. In najlepše spoznanje mi zariše nasmeh na obraz, saj smo obdarovani prav vsi. V koraku z intuicijo in darovi ter v imenu brezpogojne ljubezni se začnejo dogajati pravi mali čudeži življenja. Sama jim rečem sreča, pomirjenost, sprejemanje, odprtost, razumevanje. Intuicija je prava učiteljica, ki ti pokaže, da je realnosti neskončno, da nikakor še ne poznamo delovanja lastnega telesa in možganov, predvsem pa vidimo le delčke celotne slike, ki predstavlja naš obstoj.
Upam, da vam bodo moje besede in zgovoren tihi prostor med njimi pričarale čaroben mali svet, ki se odvija med vsemi nami, čeprav ga mnogi ne vidijo.
Nekje med vrsticami, boste morda spoznali, da se subtilna paleta energij skriva znotraj vsakega človeka. Nekateri z njimi malajo cele slike, drugi svojega čopiča še niso vzeli v roke. Dejstvo pa je, da pravi slikar slika iz domišlije objete z intuicijo. Takemu slikarju sama pravim otrok. Preprosto zna slišati kaj mu reče srce. In nato nanaša na tisoče brav na liste življenja, igra se, pozabi na čas in z svojimi srkivnostnimi prijatelji ustvarja trenutke, s katerimi premaguje neskončne razdalje.
Dobrodošli torej v mojem malem svetu.
Mojca Debelak-Mojchi
