Še ne dolgo nazaj smo v skladu z geocentrizmom in našim neskončnim egocentrizmom mislili, da je naš planet osrednji v Vesolju, da se vse od Sonca naprej vrti okoli njega. Nekoč so celo mislili, da je Zemlja ravna plošča. Čeprav so stare civilizacije vedele pravo resnico, so v Evropi še v srednjem veku posamezniki, ki so jo odkrili, zaradi tega izgubili glavo. Cerkev je bila pri tem neusmiljena, ni dovolila napredka, saj ni želela izpustiti iz rok nadzora in oblasti, ki ji je zagotavljala politično in ekonomsko blaginjo.
Aristotel je bil grški filozof, ki je predstavil zamisel, da je Zemlja v središču, in ta model se je dolgo obdržal. V 16. st. pa je poljski znanstvenik in astronom Nikolaj Kopernik ustvaril matematični model heliocentričnega vesolja. Heliocentrični model je pridobil pomembno empirično podporo, ko je Galileo Galilej preučeval nočno nebo z novoizumljenim teleskopom. Zaradi teh zamisli in ugotovitve, ki so jo podprli, je bil obsojen na hišni pripor, ker se njegova odkritja niso ujemala z dogmo katoliške cerkve. Spoznanje, da Zemlja ni središče vesolja, je odprlo druge astronomske raziskave, kar je pripeljalo do odkritij galaksij, drugih zvezd in še česa. Čeprav Sonce ni središče vesolja, je središče našega sončnega sistema.
Že dolgo se sprašujemo, ali obstaja življenje še kje drugje kot na našem planetu. Današnja spoznanja kažejo na to, da nismo edina živa bitja, pa tudi ne edina humanoidna bitja v Vesolju. Zelo verjetno ima znotraj milijarde galaksij, v katerih je milijarda zvezd, vsaka neskončno število planetov in vsaj na nekaterih obstaja življenje. Seveda za to ne morem ponuditi nobenega materialnega dokaza. Imam pa sam izkušnje iz svojih življenj zunaj našega planeta ter Nezemljanov, ki sem jih v regresiji peljal v njihova življenja zunaj našega planeta, ter seveda starodavne zapise, ki jih odkrivamo.
Več v knjigi Nisem s tega planeta >>
Za vsakega, ki je to doživel, je to realno. Seveda se moramo znebiti svojega materialističnega modela razmišljanja, v katerega smo ujeti in nas omejuje v našem zaznavanju in razumevanju življenja, predvsem v tem, da življenje obstaja samo v snovnem telesu ljudi, živali in rastlin.
Če izhajamo iz tega, da je življenje vse, kar ima zavest in energijo ter neke vrste organizirano formo, ki se lahko tudi spreminja, reproducira, se povezuje z drugimi oblikami življenja in komunicira, potem si lahko samo predstavljamo, da obstaja neskončno veliko različnih oblik življenja.
Najverjetneje obstajajo tudi humanoidna bitja, ki niso povsem enaka nam in nimajo tako čvrstih teles kot mi. O tem piše David Icke v svojih knjigah. Ta bitja lahko iz življenja v življenje spreminjajo formo svojega telesa in tudi mesto, na katerem živijo.
Nekatera humanoidna bitja, ki jih v tej knjigi imenujem Nezemljani, ker so živela nekje zunaj našega sveta, živijo med nami, imajo človeško telo in so največkrat od nas prevzela tudi način življenja in odzivanja na okolje. Da bi razumeli bivanje Nezemljanov na našem planetu, je najbolje začeti s tistim, kar nam je znano.
Uradna zgodovina ima svojo verzijo, ki jo v današnjem času sprejema kot edino možno. Vsako drugačno znanstveno razmišljanje imenujejo psevdoznanost. Tako ji skušajo odvzeti pomembnost in preprečiti neizogibno spremembo v razmišljanju, novo zastavljeno znanost.
Včasih sem malo ciničen in pravim, da jih moramo razumeti, saj so na tej odgovorni znanosti zgradili svoje profesure, svojo kariero, svoje doktorske disertacije. Če bi se odprli in dopustili tudi drugačno zgodovino, bi morali najprej sebi in potem tudi svetu priznati, da so se zmotili. To pa zmorejo samo veliki ljudje, z visoko razvito zavestjo. Takšnih je malo.
Obiski Nezemljanov
Da bi razumeli Nezemljane, ki živijo med nami, je nujno pogledati v preteklost obstoja naše civilizacije in ugotoviti, kdaj so začeli prihajati na naš planet. V današnjem času imamo veliko materialnih dokazov, da so nas v preteklosti obiskovale visoko razvite civilizacije iz Vesolja. Te civilizacije so po vsem svetu pustile veliko materialnih sledi in zapisov tako v sumerskih in akadskih zapisih na glinastih ploščicah kot v starozaveznih zapisih, kumranskih zapisih, mrtvomorskih zapisih, petroglifih – zapisih v kamnih, kot tudi v mitih v vseh kulturah.
Michael Cremo v svojih knjigah piše o povsem drugačni evoluciji, ki je ni moglo biti brez dodatnega poseganja zunajzemeljskih bitij. Največkrat najdene artefakte, ki se ne ujemajo s tistim, kar pravi uradna znanost, zaradi nerazumevanja umikajo v skladišča in razglasijo kot nerazumljiva ali celo, da ne bi smeli obstajati. Tako bo, dokler jih ne bodo znali razložiti.
Na podlagi vsega tega ni nobenega dvoma, da so v preteklosti na našem planetu obstajale civilizacije, ki so, čeprav so zaostale po današnjih merilih tehnološkega razvoja, poznale matematiko, astronomske meritve, rešitve za gradnjo, in imele še nekatere druge veščine, za nas tudi danes nerazumljive tehnološke in inženirske rešitve. Še danes o tem govorimo kot o mitih, čudežih. Najverjetneje pa so pri svojih gradbenih dosežkih imeli pomoč Nezemljanov, ki so bili visoko tehnološko razviti.
Ko to sprejmemo, se nam ti čudežni dosežki v preteklosti ne zdijo več nemogoči. Vse skupaj se preprosto zloži v smiselno celoto.
Marjan Ogorevc, povzeto iz knjige Nisem s tega planeta >>
