Če imate težave s spreminjanjem svojih navad, niste krivi sami

OGLAS

Velika večina ljudi si želi uvesti v svoje življenje kako spremembo: radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Radi bi bili boljši starši in partnerji. Želijo si biti bolj produktivni in ustvarjalni. Toda alarmantne razsežnosti debelosti, nespečnosti in stresa, o katerih poročajo mediji – in jih potrjujejo tudi izsledki raziskav v laboratoriju Univerze Stanford – govorijo o bolečem neskladju med tem, kar si ljudje želijo, in tistim, kar v resnici storijo.

Če ne morete spremeniti svojih navad, ne krivite sebe

Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj – najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: »Sam/a si kriva! Moral/a bi več telovaditi, vendar tega ne delaš! Sram te bodi!«

Dr. BJ Fogg, avtor knjižne uspešnice Drobne navade, vam sporoča: niste krivi vi. In še: uvajanje pozitivnih sprememb ni tako težko, kot si mislite.

OGLAS

Miti, napačne predstave in dobronamerni nasveti, ki pa nimajo znanstvene podlage, so vas dolga leta vodili po poti neuspeha. Če ste kdaj hoteli kaj spremeniti, rezultatov pa ni bilo, ste morda sklepali, da je uvajanje sprememb nekaj težkega ali pa da ste eden tistih, ki jim to ne gre od rok.

Problem je naš pristop k spremembah

Ne prvo ne drugo ne drži. Problem ni v vas, ampak v pristopu. Razmišljajte takole: če bi skušali sestaviti predalnik, ki so mu priložili napačna navodila in mu manjkajo deli, bi bili slabe volje. Vendar za to verjetno ne bi krivili sebe, ni res? Krivdo bi pripisali izdelovalcu. Ko pa skušamo kaj spremeniti pri sebi, skoraj nikoli ne krivimo »izdelovalca«. Skoraj vedno smo prepričani, da smo krivi mi.

Kadar naši rezultati ne dosegajo naših pričakovanj, naš notranji kritik že najde kako odprtino, skozi katero se izmuzne na oder.

Mnogi ljudje so prepričani, da je, če jim ne uspe biti bolj produktivni, shujšati ali redno telovaditi, nekaj narobe z njimi.

Če bi bili boljši ljudje, nam gotovo ne bi spodletelo. Če bi do črke sledili tistemu programu ali držali obljube, ki smo si jih dali, bi nam pač uspelo. Samo v roke se moramo vzeti, se opreti na lastne sile in se bolj potruditi. Je tako?

No, ni.

Problem nismo mi.

Problem je naš pristop k spremembam.

Napaka je v načrtu – ne v naši osebnosti.

Oblikovanje novih navad je s pravim pristopom enostavno

Oblikovanje novih navad in uvajanje sprememb znata biti lahka – če uporabite pravi pristop. Sistem, ki temelji na tem, kako človeška psihologija dejansko deluje. Postopek, ki zadeve olajša. Orodja, ki se ne opirajo na ugibanje ali majava načela.

Našo impulzivno potrebo po gojenju nerealnih pričakovanj napajajo splošna prepričanja o oblikovanju navad in sprememb. Vemo, da so navade pomembne: samo več dobrih potrebujemo in manj slabih, pa bo. In vendar se še vedno mučimo, kadar bi radi kaj spremenili. Še vedno mislimo, da je to naša napaka. Vse raziskave in praktične izkušnje dr. Fogga pa mu govorijo, da je prav takšno razmišljanje zgrešeno.

Če bi radi zasnovali uspešne navade in spremenili svoje vedenje, morate storiti troje

Nehajte se obsojati.
Želje, ki bi jih radi uresničili, razčlenite na majhne elemente vedenja.
Svoje spodrsljaje sprejmite kot odkritja in jih uporabite za to, da boste laže napredovali.

Zakaj imamo težave z uvajanjem sprememb?

Čas – nikoli ga ni dovolj in vedno si želimo, da bi ga imeli še več. V avtu jemo mastne hamburgerje in sestankov po Zoomu se udeležujemo, medtem ko smo z otroki na plaži, ker smo v takšni časovni stiski.

Ta pritisk vodi v miselnost pomanjkanja – prepričani smo, da nam bo časa zmeraj primanjkovalo, zato postane upiranje spremembam samodejen refleks, saj se nam zdi, da nimamo na voljo dovolj ur, da bi negovali nove pozitivne navade.

Pol ure vadbe na dan? Vsakodnevno kuhanje zdrave večerje? Začetek novega posla? Lepo vas prosim. Kje naj pa človek najde čas za to. Lahko se zapodite v fitnes in skušate junaško vztrajati. Ali pa samega sebe z grajanjem priganjate po poti spreminjanja.

Lahko pa si življenje tudi malce poenostavite.

Lahko začnete z majhnim

Drobne navade so majcena dejanja, ki jih lahko opravite prej kot v pol minute. Ta postopek vam pomaga, da učinkovito ponotranjite vedenja, ki bi jih radi usvojili, tako da se spremenijo v navade in se naravno krepijo.

Začeti z majhnim pomeni, da lahko začnete uvajati veliko spremembo, ne da bi vas skrbelo, koliko časa boste porabili za to. Pri drobnih navadah dr. Fogg ljudem svetuje, da začnejo s tremi čisto majcenimi vedenji, lahko tudi samo z enim.

Bolj ko ste v stresu in manj časa ko imate, primernejša je ta metoda za vas. Ni pomembno, kako zelo si želite privzeti kako zdravo navado – če boste začeli na polno, se ne morete zanesti, da bo sprememba dolgotrajna. Če boste začeli na veliko, nove navade verjetno ne boste obdržali.

Za mnoge ljudi skromen začetek ni samo najboljša možnost, ampak utegne biti celo edina.

Uvajanje majhnih sprememb vam omogoča, da ostane vaša predstava o vas samih in vašem življenju stvarna. Z njimi lahko začnete takoj. Ta tehnika vam pride naproti, kjerkoli ste – če se vaše življenje obupano vrtinči proti dnu ali pa če vam ni nič hudega, razen da živite zelo stresno.