Miti in resnice o osebni rasti

OGLAS

Osebno rast lahko opišemo kot življenjski proces, ki se ne konča. Sam pojem osebne rasti ima mnogo različnih opredelitev in razlag, je pojem, ki je v zadnjih letih dosegel precejšnjo popularnost. Ampak, ne glede na to, da se o njem pogosto piše in govori, ga še vseeno kdaj napačno razumemo.

Osebno rast bi lahko opisali kot proces, ki ga vsak od nas doživlja drugače, vsak proces je edinstven in že zaradi tega je težje najti specifično definicijo samega pojma. Čeprav proces osebne rasti vsak od nas doživlja na svoj način, pa še vseeno obstajajo določeni elementi, ki so skupni vsem. V nadaljevanju predvsem izhajam iz lastnega pogleda in razumevanja, iz svoje izkušnje, pri tem pa poskušam razbiti mite o samem procesu osebne rasti.

MIT 1: Osebna rast je linearni proces, ki traja od točke, ko sem se za to odločil/-a in do točke, ko se bom počutil/-a popolnoma zadovoljen/-na s svojim življenjem.

OGLAS

Ne drži. Osebna rast ni linearni proces, ki bi trajal od ene pa do druge točke. Osebna rast je proces, ki se lahko začne tudi nezavedno, ne moremo ga niti časovno določiti in omejiti. Je doživljenjski proces, ki se ne konča. Prav zaradi tega ga sama raje opisujem kot »način bivanja«. Je način bivanja, v katerem postajamo vedno bolj pozorni na svoje vzorce (mišljenja, vedenja,…), jih poskušamo razumeti, spremeniti in sprejeti. Gre za krepitev sposobnosti prilagajanja na določene stresne dogodke in življenjske krize. Gre za učenje. Prav tako se proces ne more končati na določeni točki, saj je življenje polno vzponov in padcev, kar pomeni, da večno zadovoljstvo niti ne more biti doseženo.

MIT 2: Osebna rast je proces, ki vključuje predvsem branje knjig, poslušanje podkastov in sodelovanje v raznih delavnicah.

Delno drži. Branje knjig za osebno ali osebnostno rast, poslušanje podkastov ali gledanje različnih posnetkov, lahko zelo pripomore k osebnemu razvoju. Vse od naštetega nam lahko pomaga lažje razumeti svet in življenje, nas navdihne, motivira ali pa nas opremi z znanjem, ki ga potrebujemo. Problem nastane takrat, kadar tega ne prenesemo v vsakdanje življenje – kadar samo beremo, poslušamo ali govorimo, ne naredimo pa nobenih konkretnih sprememb pri sebi ali pa v svojem življenju. Vse od prej naštetega nam torej lahko pomaga pri osebnem razvoju, vendar ni pa ključno, zato tudi ta mit delno drži oziroma delno ne drži. Bolj pomembne kot pa vse ostalo, so konkretne odločitve za spremembe, ki se potem pokažejo tudi v našem vsakdanjem življenju

MIT 3: Bolj osebno rastem in se razvijam, več pozitivnih občutkov in čustev bom doživljal/-a, moj pogled na svet bo bolj pozitiven.

Delno drži. Naš pogled na življenje lahko na splošno postane bolj pozitiven ali optimističen, vendar to še ne pomeni, da skozi življenje ne bomo čutili bolečine ali stiske. Koliko nekih »pozitivnih občutkov« bomo imeli in kako pogosto jih bomo doživljali, je le odvisno od tega, kako se bomo odzivali na določene stresne dogodke ali krizna obdobja v našem življenju. Vse je odvisno od tega, kako razumemo določene stvari, ki se nam dogajajo. Pogosto se zgodi, da se prav takrat, ko začnemo raziskovati življenje in najgloblje dele sebe, znajdemo v temi in se izgubimo. Ob raziskovanju in samospoznavanju lahko doživimo občutja, ki jih v življenju vidimo kot negativna, v enem trenutku pademo v obup ali pa več ne vemo, kdo smo. Proces osebne rasti je razburkan proces, ki prinaša tako zadovoljstvo kot pa tudi bolečino.

Spremembe so ključne za naš razvoj. Brez izzivov in lekcij ne moremo rasti, se razvijati. Življenje nam pošlje le to, s čimer smo se sposobni soočiti. Vsako stvar vzemi kot priložnost, da spoznaš sebe, da se soočiš z deli sebe, ki so ti bili do tedaj nepoznani. Osebno rast razumi kot izkustvo bivanja, kot življenje samo, kot neprestano spoznavanje, učenje in razvijanje sebe.

Eva Kojc

Najdete me tudi na Instagram profilu za osebno in duhovno rast LJUBITI ŽIVLJENJE (ljubitizivljenje)