OGLAS

1 Kaj je to duhovni pogled na življenje?

Duhovni pogled na svet je temelj vseh učenj velikih modrecev, pomembnih filozofskih šol in svetih tekstov vzhoda in zahoda: tako učenja Sokrata, Platona, Marka Avrelija, Epikteta, Seneke, Plotina in Giordana Bruna kot tudi učenja Bude, Konfucija in Zaratustre; tako stoične in pitagorejske šole, alkemije in astrologije kot bramanizma, joge in taoizma; tako egipčanske Knjige mrtvih kot indijske Bhagavadgite in tibetanskega svetega teksta, opisanega v Glasu tišine. Čeprav odstopajo v podrobnostih ter v pristopih in tehnikah duhovnih poti, imajo vsa učenja enake temelje in poglavitne skupne točke:

Človek je sestavljen iz osebnosti (ega, nižje narave) , individualne duše in enotnega duha (višje narave). Osebnost je sestavljena iz fizičnega telesa, življenjske energije (energijskega telesa), čustev (čustvenega telesa) in razuma (mentalnega telesa). Duh je sestavljen iz (višje, čiste) inteligence (modrosti), (brezpogojne) ljubezni (dobrote) in (svobodne) volje (moči). Duša je vmesni člen, ki povezuje osebnost z duhom (nekatera učenja se izogibajo besedi duša in večina učenj se izogiba besedi Bog, ker ju razum ne more spoznati).
Namen življenja je učenje modrosti in gojenje duhovnih vrednot: preprostosti, skromnosti in prave mere ponižnosti, sprejemljivosti, strpnosti in potrpežljivosti, vztrajnosti, iskrenosti in poguma, vere in zaupanja ter ljubezni in sočutja. Končni cilj je spoznati samega sebe in preko razsvetljenja (blaženosti, nirvane) združiti materialno z duhovnim, tako da učenec postane mojster modrosti, ki preseže svoj ego, vzpostavi nadzor nad svojo osebnostjo, živi duhovne vrednote in postane učitelj. Modrecu se razširi metafizično srce preko vseh ljudi in ne dela več razlik med ljudmi. Njegova zavest se razširi, da dojame, da smo vsi z vsemi povezani.
Temeljni princip, ki omogoča učenje in napredovanje na duhovni poti, je reinkarnacija: duša se spušča v telo vedno znova, se uči in nabira izkušnje, dokler ne obvlada svoje osebnosti in doseže razsvetljenja.

Za razumevanje modrosti velikih učiteljev ni dovolj uporabljati logiko in razum, ampak jo je potrebno začutiti s srcem, intuicijo. Današnja filozofija je obdržala samo prvo, zaradi tega je seveda hudo omejena in ne more doseči starodavnih modrosti.

OGLAS

Z duhovnim pogledom na življenje so najverjetneje povezani pojavi, ki jih današnja znanost ne priznava, jih pa lahko vključimo v širši (zaenkrat neznanstven) model, ki vključuje materijo (fizično telo) na svojem najnižjem nivoju in je seveda nujno potrebna za uresničevanje smotrov in ciljev višjih nivojev (energijskega, čustvenega, mentalnega, nivoja inteligence, ljubezni in volje itd.). Seveda znanost ne prehiteva in poskuša korak za korakom pojasnevati posamezne fenomene. Danes je verjetno energijski nivo najbližje temu, da ga znanost prizna oziroma vključi v svojo paradigmo. Vse več raziskovalcev se ukvarja z raziskavo energijskega biopolja okoli živih objektov (Detela, 2002, Korotkov, 2002), ki mu popularno rečejo aura (Brennan, 1995).

V tem članku bomo v naslednjih razdelkih pregledali pet takih pojavov, ki jih je znanost opazila, vendar jih ni moč razložiti s trenutnim poznavanjem naravnih zakonov:

Vpliv molitve zdravilcev na zdravje pacientov
Obsmrtna doživetja
Predvidevanje bližnje prihodnosti
Telepatija in telekineza
Neposredno gledanje

2. Vpliv molitve zdravilcev na zdravje pacientov

Na milijone ljudi vsakodnevno moli, vendar znanost do pred kratkim ni posvečala pozornosti religijskim ritualom, ker so subjektivni in naj ne bi imeli povezave z zunanjim, objektivnim svetom, ki je za znanost zanimiv. Mnogo študij je bilo narejenih, ki so pokazale pozitiven vpliv vere na zdravje ljudi (za pregled glej Apologetics, 2002). Vendar se pri teh študijah placebo efekt ali sugestija ni izključila. V zadnjih nekaj letih pa je bilo objavljeno že več znanstvenih raziskav vpliva molitve na daljavo na zdravje ljudi, ki so bile narejene v strogo znanstvenih scenarijih z dvojno slepimi poskusi, ki izključujejo sugestijo in placebo (Byrd, 1988; Harris in sod., 1999; Cha in sod., 2001; Lebovici, 2001). V teh študijah so bili pacienti naključno razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino, poklicni zdravilci ali »običajni« verniki so molili za zdravje ljudi v eksperimentalni skupini, ne da bi prišli osebno v stik s temi ljudmi. Za vsakega od pacientov v obeh skupinah so pred in po terapiji z molitvijo zabeležili vrednosti parametrov, ki kažejo na zdravstveno stanje pacientov. V vseh štirih študijah so bile razlike statistično signifikantne v prid učinkovitosti molitve za zdravje.

V študiji Byrda (1988) je sodelovalo 393 srčnih bolnikov, 192 v eksperimentalni in 201 v kontrolni skupini. Med obema skupinama na začetku poskusa ni bilo nobenih signifikantnih razlik. Na koncu poskusa je imela eksperimentalna skupina signifikantno nižji (p<0.01) koeficient »težavnosti obolenja«, kot ga iz različnih parametrov izmerijo v bolnišnici. Kontrolna skupina je potrebovala več ventilacijske pomoči, antibiotikov in sredstev za odvahjanje seča.

V študiji Harrisa in sod. (1999) je sodelovalo 990 zaporednih pacientov, 524 v kontrolni in 466 v eksperimentalni skupini. Skupina molilcev je dobila samo seznam imen ljudi v eksperimentalni skupini in 4 tedne so molili za njihovo zdravje. Rezultat je pokazal, da je imela eksperimentalna skupina nižji (p<0.04) koeficient težavnosti obolenja.

V študiji Cha in sod. (2001) so preverjali vpliv molitve na uspešnost zanositve pri umetnih oploditvah 219 žensk. Eksperimentalna skupina je imela 50% uspešno zanositev, kontrolna pa samo 26% (p<0.0013).

V študiji Leibovici (2001) je sodelovalo 3393 pacientov, 1691 v eksperimentalni in 1702 v kontrolni skupini. Rezultat je pokazal, da je bila dolžina hospitalizacije signifikantno (p=0.01) daljša za kontrolno skupino, kot tudi trajanje mrzlice (p=0.04).
1. Obsmrtna doživetja
Obsmrtna doživetja se v Sloveniji in po svetu še vedno pri mnogih uvrščajo med tabu teme (Harpur in sod., 1997; Kubler-Ross, 1991; Moody in Kubler-Ross, 2001; Carter in Wells, 2001; Moody, 1975). Z izboljšanimi metodami oživljanja se število preživelih življenjsko nevarnih stanj povečuje. Hkrati pa se povečuje informacijska povezanost med ljudmi, tako da se o samem pojavu vse več piše v poljudni, v zadnjem času pa tudi znanstveni literaturi.

Pred kratkim je bila objavljena tudi obsežnejša znanstvena študija, ki je obsegala 344 zaporednih (neselekcioniranih) pacientov iz desetih nizozemskih bolnišnic, ki so bili uspešno oživljeni po tem, ko jim je srce nehalo biti (van Lommel in sod., 2001). 62 pacientov (18%) je poročalo o obsmrtnem doživetju. Pojav doživetja ni bil povezan niti s trajanjem ustavitve srca ali nezavesti niti z načinom zdravljenja ali strahom pred smrtjo preden je prišlo do ustavitve srca. Pri tem nobeden od pacientov ni doživel zastrašujočega ali mučnega obsmrtnega doživetja. Avtorji so zaključili, da samo fiziološka oziroma medicinska razlaga ne zadošča. Tudi psihološka razlaga je malo verjetna, saj strah ni bil povezan s pogostostjo obsmrtnega doživetja. Avtorji na koncu opozarjajo, da je treba upoštevati tudi teorijo o transcendenci zavesti, kjer v spremenjenem stanju zavesti identiteta, kognicija in čustva delujejo neodvisno od nezavestnega telesa, vendar zadržijo sposobnost nesenzorne percepcije, kar potrjujejo tudi vidna doživetja slepih med obsmrtnem doživetju (glej tudi Kononenko, 2002).
1. Predvidevanje bližnje prihodnosti
V psiholoških raziskavah je znano, da so čustvene reakcije povezane s prevodnostjo kože. Eden takih poskusov, kjer so merili prevodnost kože na prstih, ki so na ekranu gledali čustveno nevtralne in čustveno razburljive slike, sta opravila Bierman in Radin (1998). Ko sta analizirala meritve, sta, kot sta pričakovala, dobila statistično signifikantne razlike, in sicer močan odziv (povečanje upornosti kože) pri razburljivih slikah, manjši pa pri nevtralnih slikah. Ker sta meritve opravljala v realnem času, sta narisala graf in presenečena ugotovila, da se odzivi statistično signifikantno razlikujejo pri razburljivih in nevtralnih slikah že nekaj sekund preden so prostovoljci videli sliko. Rezultati nakazujejo na nevavadno sposobnost ljudi, da njihovo telo (merjeno preko prevodnosti kože) lahko predvideva prihodnost vsaj za nekaj sekund vnaprej.

Bierman (2002) je želel dodatno preveriti nenavadne rezultate. Našel je dve bazi javno dostopnih podatkov o podobnih raziskavah, ki so imele zabeležene meritve tudi v času pred dogodki, ki so čustveno vplivali na preiskovance. V prvi študiji so imeli podoben scenarij, le da so preiskovanci opazovali poleg nevtralnih slik tudi živali (pajke in kače) ter erotične slike. Sodelovalo je 32 prostovoljcev in 54 prostovoljk, skupaj 88. V originalni študiji so dobili statistično signifikantne razlike, in sicer najmočnejši odziv (povečanje upornosti kože) pri erotičnih slikah, manjši pri živalih, najmanjši pa pri nevtralnih slikah. V ponovni analizi so dobili skoraj signifikantne rezultate (p=0.07) pri razlikovanju erotičnih od nevtralnih slik. Pri tem so ženske (n=54) izkazovale statistično signifikantno razliko (p=0.03), moški pa ne.

V drugi študiji z vlečenjem kart je pri 12 preiskovancih dobil signifikantne (p=0.05) razlike v prevodnosti kože tik preden so preiskovanci obrnili zmagovalno oziroma tik preden so obrnili karto, ki prinaša izgubo.

Telepatija in telekineza

Mnogo ljudi ima občasno telepatsko doživetje, kar povečuje zaupanje v to, da je telepatija možna. Hkrati s prenosom informacije pa velja, da ta miselna informacija lahko vpliva tudi na fizični svet – na materijo. Raziskave telepatije in telekineze to tudi potrjujejo. Npr. rezultat dvanajst let natančnega in kritičnega eksperimentalnega dela vrhunskih strokovnjakov skupine PEAR (Princeton Engineering Anomalies Research – Princetonske raziskave anomalij v tehniki) Univerze v Princetonu in drugod po svetu potrjuje, da človek lahko zavestno vpliva na fizikalne procese ne glede na razdaljo med človekom in fizikalnim procesom ter da človek lahko zaznava občutke drugega človeka ne glede na razdaljo med njima (Jahn in sod., 1997; Dunne in Jahn, 1995).

V preteklosti so že mnoge raziskovalne skupine po svetu (od leta 1959 do 1987 je bilo opravljenih preko 800 študij, ki jih je opravilo več kot 60 različnih raziskovalcev) opravile podobne študije in vse so dobile podobne rezultate. Skupina PEAR je tako samo potrdila že prej dobljene rezultate, le da so poskusi te skupine precej bolj previdno in natančno načrtovani, preverjeni in rigorozno statistično obdelani, tako da ne puščajo več nobenega dvoma v verodostojnost objavljenih rezultatov. Podobne poskuse delajo tudi z živalmi in rastlinami in rezultati so podobni (Tompkins in Bird, 1973). Obstaja pa seveda še vedno vprašanje razlage teh fenomenov.

Rezultati poskusov skupine PEAR so pokazali na relativno majhen vpliv eksperimentalnih oseb na spremembo obnašanja generatorja naključnih števil. Pri zavestnem vplivanju na povečanje števila ničel ali enic je bil rezultat vpliva v povprečju približno en spremenjen izhod na 10.000 izhodov, kar je navidezno zgolj naključje. Vendar so rezultati statistično pomembni. Podrobna statistična analiza je potrdila, da je verjetnost, da bi po naključju dobili taka odstopanja, kot so jih, manjša od ene milijoninke! Nadaljnji poskusi so potrdili ponovljivost in statistično pomembnost rezultatov. Iz majhnosti vpliva, pa vendar statistične pomembnosti rezultatov, lahko sklepamo, da je ravno majhnost vpliva zavesti na fizikalne procese vzrok, zakaj možnost vpliva zavesti na fizikalne procese do sedaj ni bila priznana v znanstvenih krogih. Le redko so se v javnosti pojavljali t.i. mediji, ki so dokazovali telepatske sposobnosti, ki pa jih je bilo težko preveriti zaradi slabe ponovljivosti rezultatov.

Rezultati telepatskih poskusov na Princetonski univerzi ne bi bili pretirano presenetljivi, vsaj ne za tiste ljudi, ki imajo sami kako osebno izkušnjo s telepatskim ali intuitivnim prebliskom, če ne bi potrjevali, da je vpliv tudi časovno neodvisen. Eksperimentalno so namreč potrdili tudi vplive na materijo oziroma zavest za nekaj dni vnaprej in tudi za nekaj dni nazaj. Skupina PEAR je skrbno načrtovala dve vrsti poskusov: zavestni vpliv ljudi na generatorje naključnih števil ter poskusi zaznavanja občutkov oddaljenih ljudi, ki so bili izpostavljeni različnim situacijam. V obeh vrstah poskusov so bili rezultati neodvisni od prostorske, pa tudi časovne razdalje! Npr. poskuse z generatorji naključnih števil so ponavljali z različnim časovnim zamikom: oseba je imela za nalogo vplivati na rezultate generatorja naključnih števil v preteklosti (z zamikom do 336 ur = 2 tedna) in v bodočnosti (z zamikom do 72 ur = 3 dni). Pri tem so bili rezultati meritev v preteklosti shranjeni in jih do izvedbe poskusa ni nihče pogledal. Rezultati so bili enako pozitivni kot pri poskusih brez časovnega zamika.

Neposredno gledanje

V Rusije je skupina pod vodstvom g. Bronnikovega in dr. Lognikove razvila metodo mentalnega treninga, namenjeno slepim in slabovidnim otrokom, da bi se lahko znašli v prostoru brez uporabe običajnega vida (Korotkov in Bundzen, 2002; Korotkov in sod., 2002). Intenzivni mentalni trening poteka več let in nekateri otroci (pa tudi redki odrasli, ker je učenje odraslih težje) so po tem sposobni izvensenzorne percepcije – neposredni vid, ki, kot kaže, ne uporablja fizične oči. Skupina ima velike uspehe pri rehabilitaciji slepih in slabovidnih otrok. Pri raziskavah neposrednega vida uporabljajo Kirlianovo kamero, ki pokaže specifičen vzorec korone prstanca, ki je značilen za t.i. spremenjeno stanje zavesti (Korotkov, 2002).

Zanimiv poskus so prikazali s palico, ki jo obračamo toliko časa, da vidimo samo najmanjši presek palice. Palica v tem primeru kaže proti središču našega vida. Če to ponovimo še enkrat na drugi lokaciji palice, dobimo enolično točko, ki predstavlja središče našega vida. Poskus pri osebah, ki so sposobne neposrednega gledanja, je pokazal, da središče neposrednega vida ni znotraj glave, kot je to pri običajnem vidu, ampak kakih 10cm pred čelom

Vse skupaj je precej neverjetno, vendar smo se lahko letos na konferenci v St.Petersburgu prepričali na lastne oči: dva otroka sta z zavezanimi očmi razpoznavala slike na računalniškem ekranu, eden od njih pa je celo z zavezanimi očmi bral iz naključno odprte knjige ter prebral vizitko naključno izbranega udeleženca konference.

7 Zaključek

Vpliv molitve na zdravje, telepatija, telekineza, predvidevanje bližnje prihodnosti in neposredni vid so si med seboj podobni in mogoče bo v bližnji prihodnosti znanosti uspelo postaviti model, ki bi bil konsistenten s temi pojavi, in bo mogoče obsegal tudi energijski (eterični) nivo realnosti. Obsmrtna doživetja pa posegajo na višje nivoje realnosti in nas spominjajo, da ima življenje globji smisel in namen, kot samo golo preživetje fizičnega telesa (do njegove smrti).

Vedar tudi telepatski poskusi na Princetonski univerzi mogoče nakazujejo, da je potrebno v opis sveta vključiti opazovalca – njegovo zavest oziroma svobodno voljo. Kljub neintuitivnim rezultatom lahko slutimo razlago za te pojave ravno s pomočjo kvantne fizike. V kvantnem svetu namreč velja, da dokler stanja sistema ne pomerimo, so vsa stanja možna in njihove verjetnosti določa valovna funkcija. Tako dolgo, dokler se »kvantni objekt« premika po prostoru, ga opisuje valovna funkcija. Nikjer se v resnici ne nahaja, obstaja samo kot prekrivanje možnih poti in krajev bivanja. Če val naleti na oviro, detektor, fotografski papir, našo očesno mrežnico, se nemudoma spremeni v delček. Fiziki govorijo o »kolapsu valovne funkcije«. Mnoge možnosti se reducirajo na eno realnost. Valovna funkcija je porušena. Taka porušenja se dogajajo neprestano in vsako preoblikuje možnosti v resničnost. Ali kot je formuliral fizik John Davidson: »Svet je tudi na najnižjem nivoju kreativen.« Toda ko proučujemo, kdaj natančno se valovna funkcija poruši, naletimo na nenavadno težavo: kvantna nenatančnost se prenese na vse udeležene merilne instrumente. Kje se je izvršil prehod od možnosti v realnost? Amit Goswami meni: v trenutku, ko kvantni svet trči oziroma se sooči z zavestjo. Univerzalna zavest povzroči, da se valovna funkcija poruši, zavest ustvari materijo, svet obstaja šele, ko ga zavest opazuje. Torej kvantni princip nedoločenosti stanja vse do meritve pravzaprav pomeni vse do meritve, ki jo izvrši zavestno bitje. Ta princip srečamo v različnih duhovnih učenjih, hkrati pa ga zagovarjajo tudi mnogi vrhunski fiziki. Veliki matematik John Von Neumann, ki je razvil rigorozno matematično osnovo kvantne mehanike, je verjel, da edino človeška zavest lahko zruši valovno funkcijo. Dobitnik Nobelove nagrade, fizik Eugene Wigner, je zapisal: »… (Iz povedanega) sledi, da je kvantni opis objektov pod vplivom vtisov, ki vstopajo v mojo zavest… Sledi, da ima zavest drugačno vlogo v kvantni mehaniki kot nezavedna merilna naprava.« Slavni fizik John Wheeler je naredil še korak naprej. Po njegovem se lahko vesolje pojavi v fizični realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Opazovalec je nujen za ustvarjanje vesolja, saj je vesolje stvaritev opazovalca.

Veliki modreci nas učijo, da se mora vsak soočiti sam s seboj in sebe spoznati. Vsak ima pri tem sam odločilno vlogo. Vsak je pomemben, enkraten, drugačen od ostalih (po zunanjem in po notranjem). Duhovni pogled na svet izvira iz starodavnih tradicij in je plod notranjega uvida mnogih velikih mislecev in filozofov. Veliki učitelji samo spodbujajo, vendar ne morejo storiti ničesar namesto nas. Zato je filozofija (v prvotnem pomenu te besede) nujnost – vedno in prav zdaj, za vsakega človeka, da lahko začne odkrivati stvari z razumom in s srcem. Duhovni pogled na svet je konsistenten z znanstvenimi dejstvi, vendar, vsaj zaenkrat, mogoče pa tudi v principu, nedokazljiv, kot je neopisljivo vse kar presega razum in na prvem mestu sta to gotovo intuicija in smisel življenja, ki ju čutiš v srcu.

Literatura

Apologetics (2002) Scientific studies that show positive effect of religion on health. http://www.godandscience.org/apologetics/religionhealth.html
D.J.Bierman (2002) New developments in presentment research or the nature of time. In: J.Fernandes (ed.) Frontier Science, CTEC, Univ. Fernando Pessoa Press, Porto.
D.J.Bierman, D.I.Radin (1998) Anomalous unconscious emotional responses: Evidence for the reversal of the arrow of time. In: S.R.Hameroff et al. (eds) Tucson III: Towards a Science of Consciousness, MIT Press.
B.A.Brennan (1995) Moč zdravilnih rok, Ljubljana, Gnosis-Quatro.
R. C. Byrd (1988) Positive Therapeutic Effects of Intercessory Prayer in a Coronary Care Unit Population,
Southern Medical Journal, Vol. 81, No. 7
K.Y.Cha, D.P.Wirth, R.A.Lobo (2001) Does prayer influence the success of in vitro fertilization-embryo transfer? The Journal of reproductive medicine, Vol 46, September 2001.
A.Detela (2002) Magnetni vozli, Ljubljana, Littera Picta.
B.J. Dunne, R.G. Jahn: Consciousness and anomalous physical phenomena, PEAR, Princeton University, Technical note PEAR 95004, May 1995.
T. Harpur (1997), Life After Death, McClelland & Stewart.
Harriet H. Carter, Susan E. Wells (2001), Guided Tour to the Afterlife: the Remarkable First-Hand Account of One Woman's Death and Her Adventures in a New Life After Death, Hillbrook Publishing Company, Inc.
Harris, W.S., Gowda, M., Kolb, J.W., Strychacz, C.P., Vacek, J.L., Jones, P.G., Forker, A., O’Keefe, J.H., and McCallister, B.D. (1999) A Randomized, Controlled Trial of the Effects of Remote, Intercessory Prayer on Outcomes in Patients Admitted to the Coronary Care Unit. Arch Intern Med. 159:2273-2278.
R.G. Jahn, B.J .Dunne, R.D. Nelson, Y.H. Dobyns and G.J. Bradish: Correlations of random binary sequences with pre-stated operator intention: A review of a 12-Year Program, Journal of Scientific Exploration, 11(3)345-367, 1997.
Kononenko I. (2002) Ali lahko znanost razloži obsmrtna doživetja? Kognitivna konferenca, Ljubljana (ta zvezek)
K.Korotkov (2002) Human Energy Field – Study with GDV Bioelectrography, Fair Lawn, NJ:Backbone Publ.
K.Korotkov, P.Bundzen (2002) Bioelectrography correlates of direct vision phenomenon. Technical report. St. Petersburg State Institute of Fine Mechanics and Optics, Technical University, Russia.
K.Korotkov, P.Bundzen, V.Bronnikov, L.Lognikova (2002) Bioelectrography correlates of direct vision phenomenon. Proc. 6.International scientific congress on GDV Bioelectrography, St.Petersburg, July 13-14, pp.47-50.
E.Kubler-Ross (1991), On Life After Death, Celestial Arts.
Leibovici, L. (2001) Effects of remote, retroactive intercessory prayer on outcomes in patients with bloodstream infection: randomised controlled trial. British Medical Journal, 323, 1450-1451
Pim van Lommel, Ruud van Wees, Vincent Meyers, Ingrid Elfferich (2001) Near-death experience in survivors of cardiac arrest: a prospective study in the Netherlands, Lancet 358: 2039-45.
A.R.Moody (1975) Life After Life, (Slovenski prevod: Življenje po življenju), Prosvjeta, Zagreb, 1984
A.R. Moody, E. Kubler-RossLife (2001), Life After Life: The Investigation of a Phenomenon–Survival of Bodily Death, Harper, San Francisco.
P. Tompkins, C. Bird: The Secret Life of Plants, 1973.