Da bi lažje razumeli globlje implikacije Nobelove nagrade za fiziko 2022, kjer je bilo jasno pokazano, da sta čas in prostor oz. kvantna prepletenost, ki izvira iz njiju neresnična, moramo globlje zaviti v kvantno prepletenost.
Kvantna prepletenost je situacija, kjer sta neločljivo prepletena dva delca, ki sta daleč narazen. V kvantnem polju ne moremo govoriti o delcih, ki sta daleč narazen. Še posebej je to očitno po tem, kar so povedali nagrajenci.
Lahko govorimo samo o delni prepletenosti, ki se dogaja znotraj časa in prostora.
Čas in prostor sta nekaj otipljivega za naše možgane, percepcijo, saj tega, kar je neskončno daleč ne moremo ne videti, niti dojeti. Človeški um je nekaj zelo omejenega na lokalnost, če ga tako trenirano.
In v večini primerov ga, kar pomeni, da je uglašen na lokalizem. oz. lokalnost, ki se nam kaže oz. jo lahko dojame kot nekaj otipljivega zanj [in za nas same].
Popolna kvantna prepletenost mora torej nujno biti nekaj, kar se nahaja onstran meja, ki nam jih začrta naš um. S tem pa prestopi meje otipljivega.
Naš um je tisti, ki zaznava nekaj otipljivega kot svoje, pa bodisi so to objekti, ki vanj pridejo skozi telesna čutila, ali pa so to objekti, ki so že v njem, pa jih samo prikliče nazaj v sebe preko spominjanja.
Njegova sposobnost predstavljati si je izredna. Tisto, kar pride vanj od zunaj, kaj hitro opremi s tem, kar je že v njem. In iz tega sestavi celotno zgodbo, ki se čuti, ki se jo doživlja v čustvih, v času in prostoru, spominih ipd.
Naš um je magnet za nekaj otipljivega. To je tudi edino s čimer zna operirati.
To pa se dogaja vse tako dolgo, dokler ne prepozna, da so meje, ki mu jih otipljivi svet znotraj njega, zelo fluidne.
Tu ne govorimo o mejah sveta, ki se mu kaže kot nekaj, kar je prišlo v njega od zunaj in mu predstavlja fizično resničnost, čeprav ima tudi to svoje implikacije. Naš um je kot podfunkcija čiste zavesti tisti, ki ima svojo zavest.
Umska zavest je torej sposojena zavest, ki se ponaša z lastnostmi čiste zavesti, od koder pravzaprav prihaja. Mi, ljudje si zelo hitro sposodimo zavest objektov zavedanja, saj v bistvu zelo slabo razločimo, za kaj se pravzaprav gre.
Umska zavest je torej iz čiste zavesti, kar pomeni ,da je iz univerzalne zavesti, ki je vseprisotna. To pa je tudi eden od razlogov, zakaj je tako težko prepoznati, kaj v resnici struja skozi nas sam.
Je to umska zavest ali nekaj, kar umsko zavest presega in se samo kaže kot umska zavest.
Um je, dokler ni natreniran zelo slab pri razločevanju, kaj je nekaj drugega kot on sam oz. substanca, ki se v njem pojavlja kot njegova lastna.
To lahko začenja le prepoznavati, če ga življenjski trening pripelje do tega momenta, kjer prepozna, da obstaja še nekaj več kot samo umska snov, ki se znotraj njega itak že nahaja kot nekaj njemu prirojenega.
Govorimo o zelo podobnemu, kot o kvantni snovi. Kvantna snov je nekaj, kar je sestavljeno iz kvantov oz. iz osnovnih delcev, ki sestavljajo kvantno snov. Kvantna snov je primat kvantnega sveta.
Nobelova nagrada je jasno pokazala, da kvantni obstajajo samo tako dolgo, dokler so v poziciji čistega potenciala. Torej ne to, ne ono, kot bi temu rekli starodavni Indijci, hindujci, budisti, ki so prepoznali, da to, kar se v umu pojavlja kot nekaj otipljivega, ni resnično.
Resnični je opazovalec, torej tisti, ki opazuje ta potencial in to, kako se iz njega oblikuje kot nekaj potencial presega, torej nekaj konkretnega otipljivega.
Oboji govorijo o istem.
Razlika je le v tem, da je zahodna znanost pogledala na to, kar obstaja iz pozicije materialnega sveta, hindujska, oz. vzhodna znanost pa iz sveta, ki se nahaja znotraj naše izkušnje nas, kjer okušamo zunanji svet.
Druga stran istega kovanca, ki je pripeljala do istih rezultatov.
Oboji namreč vidijo, da nekaj, kar se pojavlja kot otipljivo, ne more biti resnično. Še več, oboji gledajo iz iste točke. Razlika je le v tem, da so bile poti do tam različne.
Prvi izhajajo iz zunanjega sveta, drugi pa iz notranjega.
Razlika med otipljivostjo in neotipljivostjo je razlika med tretjeosebenjsko izkušnjo, kjer opazuješ nekaj ti sam oz. zunaj in prvoosebenjsko, kjer si ti nekaj in analiziraš svoj odnos s tem, kar se ti pojavlja zunaj tebe.
Prvi so odkrili, da vse poti vodijo v neotipljivost, in tudi drugi.
Ti drugi, Indijci, budisti, hindujci so namreč raziskovali naravo uma in zelo hitro odkrili, da je um tisti, ki generira trpljenje, ki ga okušamo v telesu in umu samem. Zelo hitro so odkrili, da obstaja trpljenje v umu, da obstaja vzrok trpljenju, da obstaja pot iz trpljenja in da obstaja stanje, ki trpljenje na povzroča.
Buda je temu rekel spoznanje o štirih plemenitih resnicah. Indijci ne to, ne tisto, hindujci govorijo o subjektu in objektu. Vse pa se doživljajo v naši prvoosebenjskiizkušnji oz. v nas samih.
Vse kar doživljamo v umu, doživljamo v zavesti. In če je zavest omejena samo na umska stanja, ne moremo videti preko te iste zavesti, ki se nahaja samo v umu.
V trenutku, ko pa presežemo svoj na svoje trpljenje usmerjen pogled, pa z lahkoto odkrijemo, da je trpljenje bilo le iluzija, kot je iluzija nekaj otipljivega, kar se pojavlja v lokalni okolici naše percepcije – vključno z lokalnim vesoljem.
Lokalno vesolje, prav tako kot čas, ki ga prežema sta le objekta zavedanja, ki se ju zaveda naš um. In ko presežemo potrebo po opazovanju teh objektov, smo že v nelokalnem, torej v delu uma, ki ni navezan.
Viri
[1] Andrew Lohrey in ostali, The nonlocal universe – https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7588183/, najdeno: 18.10.2024
[2] Daniel Galisto, The Universe Is Not Locally Real, and the Physics Nobel proved it – https://www.scientificamerican.com/article/the-universe-is-not-locally-real-and-the-physics-nobel-prize-winners-proved-it/, najdeno: 18.10.2024
[3] Larry Dossey, Nonlocal Mind: A (Fairly) Brief History of the Term – https://www.researchgate.net/publication/272197879_Nonlocal_Mind_A_Fairly_Brief_History_of_the_Term, najdeno: 18.10.2024
[4] Institute of noetic sciences, Explaining the Unexplainable with Non-local Consciousness – https://noetic.org/blog/non-local-consciousness/, najdeno: 18.10.2024
[5] American Psychological Association, Spirituality and nonlocal mind: A necessary dyad. – https://psycnet.apa.org/record/2014-04669-001, najdeno: 18.10.2024
[6] Dean Radin, Meditation and the nonlocal mind – https://www.academia.edu/30794398/Meditation_and_the_nonlocal_mind, najdeno: 18.10.2024
povzeto iz in z dovoljenjem strani cista-zavest.si
