Ne vedeti, kam greš, je lahko strašljivo. A včasih je ravno to prostor, kjer se zgodi največji notranji premik. Ko se podrejo načrti, ko izgineta struktura in nadzor, se zgodi nekaj nepričakovanega – začneš poslušati samega sebe. Ne družbene norme, ne pričakovanj okolice, temveč tisti tihi glas, ki ti že dolgo šepeta: “Morda je čas za drugačno pot.”
Ne rabiš vedeti vsega. Rabiš le zaupati, da boš sproti zmogel najti naslednji korak. In čeprav se zdi, da tavaš – morda prav zdaj prihajaš bližje sebi kot kdajkoli prej. Usmerjenost ni vedno stvar logike. Včasih je stvar srca, ki ve, kam moraš iti, še preden veš ti.
OGLAS
