Samopodoba je skupek vseh predstav in prepričanj o sebi – o svojih sposobnostih, zmožnostih, osebnosti, lastnostih, telesu. Razvije se že v zgodnjem otroštvu, nanjo pa lahko močno vplivajo določeni življenjski dogodki ali izkušnje, zaradi česar lahko naša samopodoba tudi začne »nihati« ali pa se tekom življenja izboljša.
Samopodobo lahko razdelimo na telesno (kakšno predstavo imamo o svojem telesu in fizičnem izgledu), družbeno (kako vzpostavljamo stik z drugimi, kako naša samopodoba vpliva na odnose), osebnostno (kaj si mislimo o sebi, o svojih lastnostih) in operativno (kakšno predstavo imamo o svojih zmožnostih, sposobnostih, delovanju v svetu).
Preko vseh teh vidikov lahko prepoznamo, kakšne predstave imamo o sebi – ali so večinoma negativne ali pozitivne. Če imamo razvito zdravo samopodobo, večino časa v nas obstaja občutek zaupanja vase, sposobnosti soočanja z izzivi in ovirami, sprejemanja sebe in močan občutek vrednosti. Takrat se v življenju zavedamo nekih življenjskih ovir, ki nam prihajajo na pot, vendar ne zavzamemo pretirane pesimistične drže, ampak vedno znova zaupamo vase.
Samopodoba, ki pa ji pogosto kar rečemo »nizka samopodoba« pa je nezdrava in se kaže kot pretirano kritiziranje sebe, nezaupanje vase in v svoje sposobnosti, kot neprestani dvomi o sebi in o odnosih z drugimi, povezana pa je z nizko samozavestjo in nižjim samospoštovanjem. Če manjka eden od vidikov, to še ne pomeni, da je naša samopodoba nizka ali nezdrava, saj nihče nima »popolne« samopodobe ali predstave o sebi. Če smo nezadovoljni le z enim vidikom – npr. svojim telesom, to nujno še ne pomeni, da imamo nizko samopodobo, temveč le to, da se zavedamo, da želimo ali moramo nekaj spremeniti.
Samopodoba se lahko torej kaže na več načinov. Ima miselno komponento, ki jo predstavljajo vse misli ali besede, ki si jih pravimo (npr. »zakaj ne morem biti boljša« ali »če mi je vse uspelo, mi lahko še to«), čustveno komponento, pri kateri gre za občutke, ki jih doživljamo, ne mislimo pa konkretno o tem, kakšni smo (npr. imamo neprestan občutek nesposobnosti in se ničesar ne lotimo, ne razmišljamo pa toliko o tem, da smo nesposobni) in vedenjsko komponento. Vedenjski element predstavlja vsa vedenja ali ravnanja, ki kažejo na to, kakšno predstavo imamo o samem sebi in koliko želimo poskrbeti zase (npr. določena zasvojitvena vedenja, nezdrav način življenja, pretirano ljubosumje ali kontrola, so lahko vsi pokazatelji nezdrave samopodobe).
NA PODLAGI ČESA SE RAZVIJE NAŠA SAMOPODOBA?
Samopodoba se razvije že v zgodnjem otroštvu. Razvije se predvsem na podlagi nekih izkušenj (iz otroštva ali mladosti), lahko pa določen dogodek ali niz dogodkov povzroči popolno spremembo naše samopodobe in doživljanja sebe. Predstava, ki smo si jo o sebi »izoblikovali« v otroštvu, je največkrat podlaga za to, kako bomo o sebi mislili in kako delovali v naši odraslosti. Na to, kakšno samopodobo si bomo oblikovali, imata torej močan vpliv naše okolje in najbližji odnosi z drugimi (s primarnimi skrbniki, družino, vrstniki,…).
KAKO LAHKO SPREMENIMO ALI IZBOLJŠAMO SAMOPODOBO?
Tudi samopodoba je ena od tistih, ki jo je zaradi svoje »zakoreninjenosti«, težje spreminjati. Vendar to še ne pomeni, da je to nemogoče, ali da je ne moremo tekom življenja izboljšati.
1) Skrb zase in za svoje telo
Ko poskrbimo za svoje fizično in duševno zdravje, se gibamo in z majhnimi navadami poskrbimo zase, izboljšamo svoje počutje, se počutimo »dobro« glede sebe, pridobimo občutek ponosa in zadovoljstva, da smo nekaj dosegli. Tako kot skrb za psihično oz. duševno zdravje lahko izboljša fizično počutje, velja tudi obratno.
2) Realni in dosegljivi cilji
Če želimo dajati fokus na izboljšanje svoje samopodobe, je tudi pomembno, da so cilji, ki si jih postavljamo realni in dosegljivi. Takrat imamo večjo možnost, da jih dosežemo, kar nam sproti daje dodaten zagon in motivacijo. Če si zastavimo nerealne cilje (za ta sedanji trenutek) in jih potem nikdar ne dosežemo, nam to lahko jemlje samozavest in energijo. Poskušajmo si raje zastaviti kratkoročne in majhne cilje, ki jih bomo zagotovo dosegli, saj to poveča občutek ponosa in sposobnosti.
3) Kratke vaje in pogovor
Svoja prepričanja in predstave o sebi lahko raziskujemo tudi preko pisanja (npr. dnevnika, pisma sebi), ustvarjalnosti, meditacije ali vaj za sproščanje, pa tudi preko pogovora.
4) Odnosi z drugimi
Pogosto lahko na našo samopodobo vplivajo tudi odnosi z drugimi, zato je pomembno, da premislimo, kateri odnosi nas motivirajo in nam dajejo energijo, in kateri nas izčrpajo ali nam celo škodujejo.
5) Ustavi se in premisli
Ko zaznaš, da se boš začel/-a kritizirati ali imeti »negativne« misli o sebi, pomisli raje na to, zakaj v tem trenutku tako misliš in kaj boš s tem dobil/-a. Svoje misli lahko tudi sproti zapisuješ, da vidiš, kaj najpogosteje misliš o sebi.
Eva
Najdete me tudi na Instagram profilu za osebno in duhovno rast: LJUBITI ŽIVLJENJE (ljubitizivljenje)






















































