Kjer je pozornost, tam je energija
O dvigovanju vibracije pogosto govorimo kot o nečem, kjer moramo meditirati, se umakniti v tišino ali takrat, ko imamo trenutke globokega uvida. Toda naša vibracija se ne oblikuje (samo) v takih trenutkih, temveč v vsakdanjih navadah, v drobnih odločitvah, ki jih sprejemamo iz dneva v dan.
Način, kako se zjutraj zbudimo, kako govorimo sami s seboj, kako dihamo, ko smo pod pritiskom – vse to nenehno vpliva na našo vibracijo.
Vibracijo lahko razumemo kot skupni seštevek našega čustvenega stanja, miselnih vzorcev, telesnega počutja in notranje prisotnosti. Ko smo utrujeni, razdraženi in odrezani od sebe, vibracija pade. Ko smo mirni, prisotni in v stiku s telesom, se naravno dvigne. Energija se odziva na pozornost in način življenja.
Ena najmočnejših, a pogosto spregledanih navad, ki vpliva na dvig vibracije, je način, v kakšni energiji zjutraj začnemo dan. Če dan začnemo v naglici, s preverjanjem telefona, z mislimi, ki takoj zdrsnejo v skrbi in obveznosti, telo in živčni sistem dobita sporočilo, da življenje zahteva stalno pripravljenost. Vibracija se v takem stanju hitro zniža. Če pa si vzamemo vsaj nekaj trenutkov za zavesten vdih, za tišino ali preprosto za občutek lastnega telesa, ustvarimo drugačen temelj. Torej gre se za odnos, ki ga imamo do sebe. Odnos, ki je ljubeč. S tem si pokažemo, da se imamo radi, da se cenimo in spoštujemo.
Tudi način, kako se gibamo skozi dan, je pomembno. Telo je nosilec energije in kadar ga ignoriramo, se vibracija ne more dvigniti, ne glede na to, koliko pozitivnih misli gojimo. Nežno gibanje, zavestna hoja, raztezanje ali preprosto opazovanje telesnih občutkov omogočajo, da energija ne zastaja. Ko se gibamo z zavedanjem, se telo in um začneta usklajevati. S tem se vibracija naravno stabilizira in okrepi.
Posebno vlogo ima notranji dialog. Način, kako govorimo sami s seboj, je najmočnejši oblikovalec naše vibracije. Samokritika, stalno popravljanje in notranje priganjanje ustvarjajo napetost, ki jo telo zazna kot nevarnost. Sočuten, ljubeč in prisoten notranji govor pa ustvarja varnost. Ko si dovolimo biti človeški, nepopolni in hkrati vredni, se vibracija naravno dvigne.
Pomemben del vsakdanje vibracije je tudi odnos do čustev. Pogosto mislimo, da je dvigovanje vibracije povezano z izogibanjem negativnim čustvom, a to ni res. Ko si dovolimo občutiti žalost, strah ali jezo brez obsojanja, se energija sprosti.
Vendar to ne pomeni, da smo npr. dneve in dneve oz. tedne in tedne jezni. To pomeni, da zaznamo, sprostimo in spustimo take občutke. Jih prizemljimo, pošljemo v zemljo, da jih transformira v čisto svetlobo. Zadržana čustva vibracijo znižujejo, ker ostajajo ujeta. Ko jih prepoznamo, se začne proces pretoka. In kjer je pretok, tam je življenje.
Tudi hrana, ki jo vnašamo vase, ni zgolj gorivo, temveč informacija. Zato je pomembno, da jemo z zavedanjem, da poslušamo telo in opazujemo, kako se po določeni hrani počutimo. Ko jemo v naglici ali iz čustvene praznine, vibracija pade. Ko jemo prisotno, s spoštovanjem do telesa, se energija stabilizira in dviguje. To ni vprašanje discipline, temveč odnosa.
Vibracija se močno odziva tudi na okolje, v katerem živimo. Ne gre le za fizični prostor, temveč tudi za odnose in vsebine, ki jim namenjamo pozornost. Kadar smo nenehno izpostavljeni konfliktom, primerjanju ali preobilici informacij, se naš notranji sistem preobremeni. Ko zavestno izbiramo tišino, naravo, iskrene pogovore in trenutke brez stimulacije (npr. socialna omrežja), se vibracija umiri, poglobi in dvigne. Notranji mir je stanje, v katerem se energija obnovi.
Dvigovanje vibracije skozi vsakdanje navade je povabilo k bolj zavestnemu življenju. Vsaka majhna navada, ki nas vrača v telo, v dih, v prisotnost, deluje kot nastavitev našega notranjega kompasa.
Naša vibracije se dvigne takrat, ko smo bolj prisotni, bolj iskreni in bolj povezani s sabo.
