Potrpi!

Ta beseda in njen pomen sta mi neprijetna in je ne maram. Pa je tudi ne uporabljam kaj dosti. Kaj pa to pomeni, če nekomu rečeš »Potrpi pač, tako to mora biti«?
Ali to pomeni vdanost v usodo in pasivno čakanje na izid? Mogoče pomeni, da ko bomo potrpeli dovolj in se nič pritoževali, da se bo kaj spremenilo? Sama nimam odgovora.

Razumem dejstvo, da vsak od nas mora kdaj v kakšni situaciji biti potrpežljiv, da dobi, kar si želi ali kar meni, da mu pripada. Potrpeti v tem smislu pomeni, da trpiš nekaj, kar ti ni okej in česar ne maraš. Torej po-trpiš, kar bi lahko prevedla v obliko, da to pomeni dalj časa trajajoče trpljenje. Mogoče pa bomo nehali trpeti, ko bomo dovolj dolgo potrpeli?

Skratka, ni nam treba potrpeti, ko to drugi od nas pričakujejo. S tem nam želijo nadeti uzde in nas kontrolirati, saj ko si v fazi, da potrpiš nekaj, nisi toliko aktiven ali osveščen, temveč si bolj osredotočen na to, da nekako mine bolečina ali neprijetna izkušnja, ki je najverjetneje v tistem trenutku ne moreš spremeniti. Ko potrpimo v nekih situacijah, si včasih s tem odpremo vrata v druge možnosti, kar pa ni pravilo. Sama nekako bolj verjamem v aktivno participacijo naših razmišljanj in udejstvovanj, ki slej kot prej rezultirajo tudi v dosegu naših ciljev ali želja.

OGLAS

Ko z lastno aktivnostjo spreminjamo naše zmožnosti in upravljamo s svojimi viri, smo lahko prepričani, da je večja možnost, da smo uspešni, kot da le pasivno skušamo prebiti neko neprijetno situacijo in potrpimo bolečino z vizijo, da bo potem bolje. Kdaj pa?

Mnogi ljudje smo vzgojeni tako, da smo s strani staršev pre-mnogokrat slišali besede ‘Potrpi no, saj bo bolje’ ali pa ‘Kaj bi rada vse takoj in zdaj?! Potrpi malo!’
So vam znane te besede kajne? No, in kaj vi naredite, ko jih zaslišite in so namenjene vašim željam ali trudu, da nekaj dosežete. Po moje postanete jezni. Frustrirani. Ker menite, da vas niso dovolj resno vzeli, ko se vi istočasno zelo trudite in garate, da dosežete svoje sanje, potem pa vam rečejo, da je treba potrpeti. Uh, meni je to res težko, priznam. In ker sem bolj nepotrpežljive sorte in hočem, da so zadeve urejene takoj sedaj oziroma bi bilo boljše, če bi bile že včeraj, mi je res tuje še to, da bi morala potrpeti. A se obenem zavedam globoko v sebi, da vsaka velika želja pomeni tudi to, da ji je potrebno dati čas in priložnost, da se uresniči, seveda s pomočjo lastnega dela, vizije in truda. Kar zopet po drugi strani pomeni, da je treba znati potrpeti, da se realizira vložen trud. Kontradiktorno vem, a tako nekako se zdi meni, da potekajo realizacije večjih dimenzij.

Kako pa vi in vaše trpljenje? Ga radi gojite ali se mu rajši izognete kolikor se le da? Kajti, ko nekaj trpimo, nas boli in nam ni prijetno. Želimo, da bi ta beden in težak občutek izginil. Upanje, da bo slej kot prej tudi za nas posijalo sonce, nam daje moč, da potrpimo težke in neprijetne situacije. Saj veste, kako pravijo? Upanje umre zadnje. Zato pa predlagam, da si zaupamo, najdemo notranjo moč in se zapodimo v aktivnosti, ki nam bodo prinesle dobrodošle in pozitivne spremembe. Vse se lahko spremeni, če se angažiramo in želimo dovolj močno.