Oglejmo si pomen gama možganskega valovanja v kontekstu alfa možganskih valov.
Stanje fizične sproščenosti, s katerim večina avtorjev opisuje prevlado alfa valov v naših možganih, namreč ni tako enoznačno. Govorimo namreč lahko o pasivnem in aktivnem alfa stanju.
- Za pasivno alfa stanje je torej značilna prevlada alfa valov v možganih, vendar gre pri tem stanju bolj za apatičnost, vodljivost … V pasivni alfi smo recimo običajno takrat, ko se utrujeni in vsega naveličani zvečer usedemo pred TV. Za takšno stanje je značilno, da je v njem porušena naša avtonomija in občutek integriranosti, zato smo podvrženi sugestijam. To dobro vedo tudi tvorci reklamnih sporočil, zato jih na TV tolikokrat ponavljajo. Ko vidiš neko reklamo v stanju pasivne alfe, v kateri si, kot sem že omenil, odprt do sugestij, si takšna reklama zlahka utre pot do globljih slojev naše podzavesti. In kaj se potem zgodi? Ko prideš v trgovino, ne da bi karkoli razmišljal sežeš po proizvodu, ki si ga v takšnem stanju videl na TV in ga vržeš v nakupovalno košarico. Štos pasivne alfe poznajo tudi politiki. V svojih govorih nas z govorom o tem, kako slabo je stanje v državi najprej dezintegrirajo, da pridemo v pasivno alfo in smo odprti do sugestij, nato pa nam ponudijo rešitev – sebe kot politično opcijo.
- Za aktivno alfo pa je značilno, da v možganih prevladuje kombinacija alfa in gama valov. Takrat smo globoko sproščeni, a hkrati pozorni. V tem stanju je reaktivnost (avtomatični odzivi, na osnovi naučenega ali navajenega) bistveno manjša, sposobnost izbire pa zato večja.
Kako torej v praksi s pomočjo aktivne alfe doseči stanje,v katerem ne izgubljamo energije niti takrat, ko delamo stvari, ki nam niso všeč?
Za boljše razumevanje najprej kratek, a zgovoren poskus:
– Zapri oči in se sprosti;
– V telo pričaraj nek destruktiven občutek (strah, jezo …);
– Ko je občutek tako intenziven, da ga ne moreš več okrepiti, odpri oči in se zazri v prazen prostor (torej ne na kakšen objekt v prostoru, v katerem si, ampak s fokusom nekje na praznem prostoru).
Kaj se je zgodilo?
Destruktivni občutek je v hipu izginil.
In kaj se lahko iz tega poskusa naučiš?
Destruktivnim občutkom daje življenje naš fokus, ki ga usmerjamo na objekte ali subjekte materialne realnosti.
Kako torej to spoznanje uporabiti v praksi?
– Kadar delamo stvari, ki nam niso všeč, imejmo fokus na praznem prostoru. Variant je več. Ko recimo komuniciramo z nekom, ki se ga bojimo, ga ne opazujmo kot subjekt, ampak imejmo fokus ali na praznem prostoru kakih 20 cm pred njim, ali pa v njemu (oba načina lahko zlahka osvojiš z nekaj vaje).
Verjetno nihče nima rad dela na tekočem traku. Če se v neki fazi življenja na ta način preživljamo, ne imejmo fokusa na predmetih, ki jih dajemo na tekoči trak ali na tekočem traku, ampak v praznem prostoru tik pred predmetom/trakom.
Čim takšen fokus vzdržujemo zavestno, smo prisotni in ne izgubljamo energije. Energija gre namreč tja, kamor imamo usmerjeno pozornost. Če pozornost usmerjamo na ljudi/predmete, dajemo energijo njim. Če pa imamo fokus na praznem prostoru, do energijskih praznitev ne prihaja; obratno. Vsa energija namreč izhaja iz praznega prostora.
b) Kako fokus okrepiti in ga v bistveno večji meri premestiti v polje zavestnosti?
Psihologi pravijo, da je zavestnih le cca 5% naših dejanj. Vse ostalo delamo rutinsko, brez kakršnekoli pozornosti. Nekaj preprostih nasvetov za krepitev fokusa:
- Izogibajmo se t.i. multitaskinga – delanje več različnih stvari hkrati, recimo hkratno telefoniranje in surfanje po internetu, branje med kosilom … Multitasking vodi v disperzijo pozornosti, ki nam sčasoma postane navada in nazadnje nismo več sposobni resnične osredotočenosti.
- Stvari, ki jih začnemo, tudi dokončajmo.
- Izvajanje vaj za osredotočenost (recimo koncentracija na dihanje, štetje).
- Čim več stvari naredimo zavestno (se oblačiš, umivaš zobe). Ko ti pade koncentracija, se osredotoči na ritem dihanja.
- Zavestno hranjenje.
- V vsakdanji komunikaciji govori, ko je treba in poslušaj, ko je treba. Ne skači sogovorniku v besedo.
- Ne razmišljaj o problemih, ne pritožuj se in ne kritiziraj.
Se nadaljuje …
Avtor: Tadej Pretner
www.tadej-pretner.com
