V osnovi si torej moramo zastaviti troje vprašanj:
a) Kje je energija, potrebna za zavestno kreiranje realnosti in kako do nje?
b) Kako fokus okrepiti in ga v bistveno večji meri premestiti v polje zavestnosti?
c) Kako razviti fokus, ki omogoča spremembe materialne realnosti?
a) Kje je energija, potrebna za zavestno kreiranje realnosti in kako do nje?
Načeloma se energija v našem sistemu prosto pretaka takrat, ko počnemo stvari, ki jih radi delamo in kadar ne delamo stvari, ki nam niso všeč. Kadar delamo v nasprotju s tem, si ustvarjamo energijske blokade, pride do zastojev energije. Psihologi bi rekli, da je ta blokirana/ujeta energija v naši podzavesti, Eckart Tolle bi rekel, da je ujeta v našem čustvenem telesu, v t.i. telesih bolečine, C.G. Jung je govoril o sencah – delih duše/življenjske energije, ki jih potisnemo v podzavest …
Največ energije izgubljamo v primerih, ko se zavedamo svojih resničnih potreb, a iz takšnih ali drugačnih razlogov ne ravnamo v skladu z njimi, kadar ravnamo v nasprotju s svojimi najglobljimi vrednotami (pojavijo se občutki krivde, ki so izredno velik »porabnik« energije) in kadar je naša predstava o sebi tako slaba in tako drugačna od programiranih predstav kolektivne realnosti, ki nam šepetajo, kakšni bi morali biti, da bi bili o.k., da se v nas pojavi občutek sramu. Tudi sram je sila velik porabnik energije, pojavlja pa se seveda tudi v primerih, ko ne delujemo v skladu s svojimi potrebami in kršimo najgloblje vrednote.
Drugi zelo pomemben faktor »izgubljene energije«, ki pa ga običajno podcenjujemo, so t.i. odprti energijski krogi, zaradi katerih izgubljamo energijo. Pri tem gre za stvari, ki smo jih začeli, a ne dokončali, stvari, ki jih planiramo, a nikakor ne krenemo v realizacijo, obljube, ki smo jih komu dali, a jih nismo izpolnili…
Nekatere šole manifestacij za pridobitev potrebne energije svetujejo različne vrste meditacij, v katerih se recimo odpiramo svetlobi, energiji kozmosa in povezujemo z energijo zemlje, vendar pa so takšne metode zares učinkovite le, če znamo ob tem vzpostaviti tok skalarne energije oziroma t.i. torzijsko polje (članek o Skalarnih valovih 1.del in članek o Skalarnih valovih 2.del). O zavestnem vzpostavljanju torzijskega polja, čeprav ga sam tako ne imenujem, piše tudi Frank Kinslow v svoji knjigi Eufeeling.
Tistim, ki zavestne vzpostavitve torzijskega polja ne obvladajo, bo v prvi fazi veliko bolj koristil 10 tedenski proces prisotnosti, opisan tukaj , ki omogoča sprostitev velikega dela zastale čustvene energije (oziroma čiščenje podzavesti) in hkrati krepitev eteričnega telesa. Primerno krepko eterično telo nam namreč omogoča, da energije, ki jih naš um prepozna kot neprijetne, destruktivne … prepustimo skozi svoj energijski sistem in jih ozemljimo – kadar jih nismo sposobni ozemljiti, pa ostajajo v našem sistemu kot »telesa bolečine«. Okrepitev eteričnega telesa je torej tista, ki vodi k ozemljitvi, ne pa recimo vizualiziranje korenin iz podplatov in podobni meditacijski štosi, ki jih lahko večinoma uvrščamo v kategorijo »teka na kratke proge«, saj dolgoročnih konstruktivnih sprememb ne prinesejo.
Vendar pa se nam v življenju v veliki meri dogaja, da nekatere stvari, ki nam niso všeč, preprosto moramo narediti, če želimo primerno delovati v materialnem svetu, biti vklopljeni v socialne procese ipd. Če se želimo izogniti izgubi energije, moramo v takšnih primerih znati upravljati z našim fokusom. To je seveda mogoče, vendar že v startu zahteva določeno raven energije (absurd je torej v tem, da potrebujemo energijo, če se želimo izogniti izgubi energije ;o) ). Poleg že omenjenega procesa prisotnosti, nam bodo pri tem v pomoč različne tehnike deidentifikacij. Ena bolj enostavnih je Sedona metoda – več: tukaj
Če se želimo izogniti izgubi energije, kadar počnemo stvari, ki jih ne delamo radi, moramo priti v fazo t.i. aktivne alfe.
Precej razpoložljive literature govori o frekvencah biološkega možganskega valovanja – omenjajo predvsem naslednja:
- Beta raven (13 – 30 Hz): kadar v naših možganih prevladujejo ti valovi, govorimo o mentalni aktivnosti, ki pa niso zavedna, ampak gre za delovanje v okviru polj realnosti, s katerimi smo identificirni oziroma za delovanje v okvirih naučenega.
- Theta ( 4 – 7 Hz) in delta valovi (pod 4 Hz), ki so značilni predvsem za stanja globokega spanja in celične obnove.
- Alfa valovi (7 – 13 Hz), stanje sproščenosti, ki v večini tovrstne literature niso ustrezno opisani.
Zanimivo je, da le redki avtorji omenjajo gama valove (30 – 50 Hz), ki so povezani z zaznavanjem, zavestnostjo in pozornostjo, v kombinaciji z alfa valovi pa nam omogočajo tako stanja osredotočenosti, kot tudi stanja, v katerih energije ne izgubljamo, pa čeprav počnemo stvari, ki nam niso najbolj všeč.
Se nadaljuje …
Avtor: Tadej Pretner
www.tadej-pretner.com
