Borovnice v službi zdravja

Zdravilni učinki vijoličnih jagod

Najokusnejše so, če jih naberemo kar sami. Ko čepimo med borovnicami, pazimo le na to, da naberemo čim manj klopov in čimveč borovnic, za sproti in za potem.

To je namreč ena od tistih vrst hrane, ki bi jo po malem lahko jedli leto in dan, saj je tako okusna, za povrh pa vsaj tako odmevno zdrava kot zeleni čaj. Z njim jih druži izstopajoče visoka vsebnost flavonoidov, ki so sicer drugih vrst kot v zelenem čaju, a s podobnim učinkovanjem. Ko jemo borovnice, se tako nevede branimo pred civilizacijo, torej pred njenimi boleznimi, in uživamo v prasadju z močnim učinkovanjem v telesu. Borovnice so v nas dejavne na vseh področjih, ne le na odvajalnem.

Za ožilje

Zelo so koristne za ožilje, ker njihovi flavonoidi v družbi z vitaminom C krepijo stene žil. Zavirajo oksidacijo LDL-holesterola in oksidacijske poškodbe žilnih sten, zaradi katerih te postanejo preveč prepustne in tako sodelujejo tudi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Ker flavonoidi in vitamin C glede žil niso izbirčni, krepijo stene vseh žil po vrsti, tudi tistih najmanjših in najtanjših. Torej tistih najfinejših, ki jih s pregrobim ravnanjem najprej zamašimo, zapletemo in zavozlamo. Tako med drugim krepijo tudi očesne kapilare in zato pripomorejo k izboljšanju vida. Ker obenem učinkujejo kot antioksidanti, preprečujejo ali vsaj zavirajo poškodbe leče in razvoj očesne mrene. Pomagajo celo proti mreni, ki se razvije pri sladkorni bolezni.

Antioksidanti

V današnjem času borovnice izstopajo kot močna antioksidacijska hrana. Za to je odgovorna združena moč vseh sestavin z vodilno vlogo flavonoidov. Ti “lovijo” proste radikale, s katerimi si sicer dajejo opravka telesu lastni antioksidanti, in jim tako lajšajo delo ter varčujejo z virom naše življenjske moči. Antioksidanti ščitijo celice in tkiva pred poškodbami prostih radikalov, ki nastajajo v običajni telesni presnovi in jih za povrh dobimo tudi od zunaj, z onesnaženim zrakom, dimom vseh vrst, alkoholom, predelano hrano in tako naprej. Ali povedano drugače, antioksidanti, s katerimi so borovnice tako dobro založene, varujejo tudi pred rakavim razrastom tkiv in imajo to moč, da spodbujajo delovanje encimov, ki razstrupljajo nekatere kancerogene snovi.

V zmernih količinah

Najbolj znano učinkovanje borovnice je pa le povezano z neljubimi driskami. V večini primerov sicer ne pridejo kar tako, ampak sami poskrbimo zanje. Toda to je že druga zgodba, ki pa jo uspešno rešimo tako, da pazimo, kaj dajemo v usta, in si seveda pomagamo z borovnicami. Tradicionalno s suhimi, preventivno pa še s svežimi. V zmernih količinah, a redno. Kajti če več dni zapored “na zalogo” jemo preveč svežih borovnic, bodo same povzročile drisko, enako kot prevelike količine drugega surovega – pa naj bo še tako zdravo – jagodičja, češenj, ringlojev ali sliv. Pri borovnicah v zmernih količinah pa gre za to, da v debelem črevesu učinkujejo proti drobnoživlju, ki tam nima kaj početi, vsaj v nadrazmnoženem številu ne; to so predvsem gnilobne bakterije, ki se razvijajo na ostankih beljakovinske hrane.

Sokovi in marmelade

Suhe borovnice, ki jih z nekaj truda požvečimo kar tako, jih namočimo ali skuhamo v vodi, resda “zapirajo” drisko, vendar je škoda, da bi jih hranili samo za te posebne priložnosti. Zdaj je namreč pravi čas, da si redno in po malem privoščimo svežih borovnic, ki jih naberemo ali, če ne gre drugače, kupimo. Nekaj jih vsekakor posušimo in predelamo. Kajti skrivnost uspeha je v celoletni preskrbi z njihovimi barvitimi flavonoidi. Ti so na povišani temperaturi obstojni, zato jih z uspehom shranimo v obliki sokov in marmelad. Sladkorja v njih pa le bolje, da je manj kot preveč. Poleg tega borovnice še zamrznemo in tako kar lepo razširimo zunajsezonsko preskrbo z njimi.

Za sadne solate

Prav, borovnic – svežih in nato še shranjenih – je poln koš. Kaj zdaj? V sezoni jih jemo redno, po možnosti vsak dan po malem in najlepše je, če jih uživamo kar v gozdu. Drugače pa so dobrodošla sestavina sadnih solat in tudi v povsem običajni zeleni se okusno obnesejo. Skupaj z manj tradicionalnimi, a že ponarodelimi bananami, jih približno v razmerju 2 : 1 v korist banan ob pomoči paličnega mešalnika zmešamo v odlično sadno kremo. Kadar uporabljamo zamrznjene borovnice, njihov videz po odmrznitvi ni najlepši, so pa zelo uporabne prav za takšne sadne kreme in sadne solate.

Suhe borovnice pred uporabo namočimo v vodi. Še po 24 urah namakanja so precej “žvečilne”, zato jih lahko že kar takoj skuhamo v kompot. Če jih zvečer namočimo skupaj z drugim suhim sadjem, imamo naslednje jutro prijeten sadni zajtrk, v katerem borovnice poskrbijo, da žvečimo več, kot bi sicer. Prav žvečenje je osnovni način, da iz borovnic, tako svežih kot suhih, dobimo največ flavonoidov. Največ jih je namreč v lupini, ki se sicer zelo rada izmuzne med zobe.

Borovnice posušimo

To naredimo v sušilnici in tako pripravimo najkakovostnejši shranek. Med sušenjem jim mora biti ves čas enako toplo, sicer se rade pokvarijo. Zato sušenje na peči v tem letnem času verjetno ne bo prišlo v poštev. Suhe shranimo na temnem v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Če sušilnice še nimamo, je najpriročnejša majhna namizna sušilnica, ponavadi s petimi okroglimi pladnji. Omislimo si jo že zaradi tega, ker poleg sadja v njej z nemajhnim uspehom posušimo še zelišča in gobe.

Flavonoidi

Najti jih je v vseh rastlinah in njihovih plodovih. To so na povišani temperaturi obstojne polifenolne spojine z dvema fenolnima obročema v osnovni zgradbi, ki učinkujejo kot bolj ali manj močni antioksidanti in razkužujejo. Rastline ščitijo pred oksidacijskimi poškodbami tkiva in pred škodljivimi mikroorganizmi. Prevedeno na naše telo to pomeni, da z redno prehransko preskrbo s flavonoidi uživamo antioksidante, ki varujejo pred prostimi radikali.

S prehrano, ki naj redno vsebuje veliko sadja in zelenjave, vsak dan dobimo tudi po več gramov flavonoidov, sicer pa komaj kaj. Po učinkovanju so različno močni. Zaradi razširjenosti in razmeroma visoke vsebnosti v hrani (sadje in zelenjava, čaj, kakav, žita in druga semena) so flavonoidi skupaj s sorodnimi fenolnimi kislinami najpomembnejši antioksidanti v prehrani. Skupine sadja in zelenjave z največ flavonoidi so vse jagodičje, češnje in rdeče grozdje, citrusi, samonikla in gojena zelišča ter divja zelenjava, kobulnice, čebula in njeno sorodstvo. Bolj vijolično in rdeče ko so obarvani listi in plodovi, več proantocianidinov in antocianidinov (to sta dve veliki in barviti podskupini flavonoidov) je v njih. Bolj ko je listje zeleno, bolj zgodaj spomladi in bližje vrhu poganjka ko raste, več flavonoidov lahko bo v njem.

Borovnice vsebujejo

• dobrih 5 % sladkorjev,
• flavonoide, zlasti antocianidine,
• pektin,
• organske kisline,
• vitamin C, beta karoten, vitamine skupine B in druge vitamine
• vrsto rudnin.

Borovnice so nam v pomoč

• za zdravo ožilje in zmogljivo srce,
• proti oksidaciji LDL-holesterola in za njegovo zmanjšano vsebnost v krvi,
• za ostrejši vid,
• proti vnetjem,
• za zdrave sluznice,
• kot preventiva pred rakom, ker ščitijo pred oksidacijskimi poškodbami celic,
• za zdrave razmere v prebavilih, predvsem v debelem črevesu, kjer preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov
• za čiščenje sečnih poti.

Avtor: Dario Cortese
www.viva.si