Za toplejšo zimo
V hladnem letnem času je koristno malce bolj naložiti peč, tako tisto v hiši kot svojo lastno.
Zlasti slednjo, kajti toplota od zunaj, pa naj prihaja od tople peči, tople juhe ali vročega čaja, zaleže le pol toliko ali celo manj kot toplota, ki nastaja v nas. Zanjo poskrbimo s primernim “gorivom” in predvsem z gibanjem, saj z njim pospešimo presnovo in se ogrejemo od znotraj. Redna hoja po mrzlem zimskem zraku dela čudeže in omogoči, da globoko v nas vedno tli vsaj malo žerjavice. Toda ta prej ali slej ugasne, če ognja ne obnavljamo. Pozimi to dosežemo predvsem s hrano, ki greje.
Če hrano razdelimo po načelu vroče-hladno, se med njo takoj najde kakšna izjema, na splošno pa delitev kar velja. Beljakovine izrazito grejejo, ogljikovi hidrati hladijo. Hrana, ki vsebuje veliko vode, torej sadje in zelenjava, hladi. Maščobe ne grejejo tako neposredno, ker njihovega presežka ne prebavimo, marveč se po hitri poti shranijo v telesu. Hrana z več rudninami bolj greje kot tista, ki jih vsebuje manj. Živila kislega, slanega in pekočega okusa na splošno grejejo, hrana trpkega, grenkega in sladkega okusa pa hladi.
Zima je zato čas za ljubitelje klobas, pečenk in drugih mesnin. Rdeče meso izrazito greje, perutnina manj, ribe sploh ne. Toda z mesom je ta težava, da daje nekoliko pregrobo energijo, ob rednem uživanju pa tudi preveč sečne kisline in drugih presnovnih ostankov. Rek, da jemo prašiča do petdesetega leta, pozneje pa on nas, velja tudi za iz mesa izvirajoči ogenj, ki nas greje približno do tega leta, pozneje pa lahko v njem izgorimo. Zato se ni odveč ozreti po drugi sorodni hrani, ki je tudi v rastlinskem svetu ne manjka. Njen ogenj je blažji, a še vedno dovolj topel ali celo vroč, predvsem pa gori s čistejšim plamenom.
Kaj greje in kaj hladi?
Med žiti najbolj greje rž, druga žita pa učinkujejo hladilno. Grejejo tudi rjavi riž, koruza, proso in ajda.
Zelenjava, ki greje, je tista, ki vsebuje več rudnin in manj vode. To so predvsem korenaste vrste zelenjave, kot so rdeča pesa, redkev in repa (ne pa korenček), in seveda bolj pekoče vrste, kot sta čebula in česen. Zanimivo je, da od stročnic greje samo rdeča leča.
Oreški vseh vrst so najbolj zgoščena “ognjena” hrana, ki pa jo je v prebavno peč dobro nalagati po malem, a redno. Izbira je velika, osnova dobre prebave oreškov pa je v tem, da jih temeljito zgrizemo in jemo skupaj z zelenjavo. Zmleti oreški so nadvse primerni za pripravo solatnih polivk.
Mleko in mlečni izdelki večinoma hladijo, z izjemo zrelega sira in jogurta, jajca pa grejejo.
Skoraj vse začimbe in sol grejejo, tiste vsaj malo pekoče pa sploh. Med redke hladilne začimbe spada koriander.
Olja na splošno grejejo, nekatere izjeme (kokosovo, sončnično) in maslo pa hladijo.
Zeliščni čaji in pravi čaj večinoma hladijo. Izjema med slednjimi je pu-erh, ki pospešuje presnovo in greje. Če zeliščne čaje pripravimo z dodatkom strtega janeža, kumine in zlasti ingverja, grejejo.
Tudi alkoholne pijače se razlikujejo med seboj: pivo hladi, žganje in vino, zlasti rdeče, pa grejeta. Če bi pozimi klobase in krače redno zalivali z refoškom in teranom, bi se torej spremenili v trajno žarečo peč, to pa zdravju in dobremu počutju ni najprijaznejše.
Med je velika izjema med prevladujoče hladilno hrano sladkega okusa, saj greje.
Zima je tudi čas suhega sadja. To sicer ne greje, ker pa vsebuje samo malo vode, tudi bistveno ne hladi. S svežim sadjem je drugače, s tistim, ki ga je največ prav pozimi, pa sploh. Banane ter drugo tropsko sadje in citrusi so odlična hladilna hrana, naravnost idealna za prehrano v krajih, kjer uspeva, sicer pa z njo pozimi ne gre pretiravati.
Pijače
Zelo podobne jedi ali pijače lahko grejejo ali hladijo. Šipkov čaj izrazito greje, če ga pripravimo z dodatkom medu in vina.
Z ustrezno začimbo začinjena jed bo manj hladilna, čeprav bo pripravljena iz “hladne” zelenjave.
Jajčna omleta z “ogrevalnimi” začimbami bo še “toplejša” kot sicer. Jedi, pripravljene s česnom in ingverjem, vsaj malo ogrejejo, četudi so iz hladilne zelenjave. Če na različne načine kombiniramo hrano, ki greje, se lahko prav prijetno in okusno grejemo vso zimo. Bolj kot vsa hrana na tem svetu pa greje redno gibanje, zlasti hoja, ki spravi v obtok in pretok vse, kar pojemo, ter pospešuje izločanje presnovnih produktov.
Priporočamo
Za okusno ogret zimski dan pojemo za zajtrk ajdovo kašo z rozinami in orehi:
Skodelico ajdove kaše namočimo čez noč. Naslednji dan jo z vodo, v kateri se je namakala, na kratko skuhamo, da se zmehča. Dodamo dve žlici rozin in potresemo z zmletimi orehi. Po želji zabelimo z rezino masla.
Za kosilo pripravimo zeleni krožnik s sirom:
V sopari skuhamo približno enake dele brstičnega ohrovta, ohrovta in brokolija. Slednjega dodamo nekoliko pozneje, ker se prej skuha. Kuhano zelenjavo damo na krožnik, jo zabelimo z oljčnim oljem ter potresemo z drobno narezanim česnom in s parmezanom. Ponudimo z nekaj rezinami izbranega zrelega sira.
Večerjamo rdečo peso s črno redkvijo:
Rdečo peso skuhamo v sopari, olupimo in narežemo na tanke liste. Skodelici tako pripravljene pese dodamo nekaj žlic nastrgane črne redkve. Jed začinimo z bučnim oljem in s staranim jabolčnim kisom. Po potrebi solimo z zeliščno soljo. Če za večerno lakoto to ne bo dovolj, dodamo nekaj kuhanega fižola ali leče, zraven pa lahko pojemo kos rženega kruha, denimo s sezamovim maslom.
Če je potrebno, si med obroki privoščimo za malico lešnikov ali ržen kruh z maslom, vsekakor pa sprehod ali dva.
Dario Cortese je med drugimi knjigami, tudi avtor knjige Nekaj divjega, ki je izšla konec leta 2011.
Avtor: Dario Cortese
www.viva.si
