Ko primerjamo naravno in konvencionalno kozmetiko, pogosto zapademo v ugotavljanje, česa v naravni kozmetiki ni. Tako tudi večina oglasov navaja, da so njihovi izdelki brez parabenov, PEG-jev, parafina, silikona in drugih potencialno škodljivih snovi.
To je vsekakor dobra lastnost naravne kozmetike, vendar še zdaleč ne pove, kaj naravna kozmetika dejansko JE. Konvencionalna kozmetika je seštevek vlažilne in mastne komponente, ki so ji dodani zveneča aktivna učinkovina, mamljiva dišava ter še kopica emulgatorjev, stabilizatorjev in konzervansov, ki vse držijo skupaj. Naravna kozmetika pa je veliko več kot le nadomeščanje navedenih sestavin z nečim naravnim.
Tisto, kar je za konvencionalno kozmetiko le mazilo (parafinum liquidum), je pri naravni kozmetiki olje (npr. mandljevo, jojobino …), ki kožo hrani, deluje kot antioksidant, preprečuje razraščanje glivic ter zagotavlja dragocene vitamine in hranila.
Konvencionalna kozmetika izdelke odišavi z umetnimi dišavami, ki imajo le eno nalogo: prelisičiti vaša čutila in dati kremi lep vonj. Popolnoma drugače je v naravni kozmetiki, kjer so izdelki praviloma odišavljeni z eteričnimi olji. Eterična olja niso le veselje za vaš nos, temveč so obenem tudi močne aktivne učinkovine. Nekatera delujejo kot antiseptiki, druga so naravni antibiotiki, njihovo valovanje pa močno vpliva tudi na naše počutje. Tako npr. eterično olje vrtnice zdravi depresijo in žalost in ga v Franciji uporabljajo v aromaterapiji pri hudih depresivnih stanjih. Naj pri tem omenimo, da je v Franciji aromaterapija sestavni del uradne medicine z veliko dokaznih gradiv o vplivu dišav na posamezna bolezenska stanja. Obenem so eterična olja tudi odličen konzervans, zato tem izdelkom ni potrebno dodajati drugih kemičnih snovi.
Aktivno učinkovino v konvencionalni kozmetiki nam sodobni oglasi poskušajo pričarati s »high-tech« slikami in besedili, ki naj bi vzbujali vtis, da so izdelki revolucionarno novi. Dejansko pa imajo sintezne snovi le omejeno področje delovanja. Vašo kožo lahko npr. zategujejo ali mehčajo ali pa jo na silo vlažijo – odvisno od tega, kako je zastavljena aktivna učinkovina, ki jo vsebujejo. Naravni izdelki pa namesto sinteznih učinkovin vsebujejo alkoholne ali vodne izvlečke različnih rastlin, ki po svoji sestavi in obsegu delovanja daleč prekašajo tisto, kar lahko nastane v laboratorijih.
Rastline imajo inteligenco in znajo svoje delovanje v telesu prilagoditi potrebam naše kože. Po tem se sintezne molekule nikakor ne morejo primerjati z njimi.
Tako je npr. arnika že stoletja poznana kot »reševalka«: diagnosticira področje poškodbe in se odpravi prav tja, kjer je potrebna, zato jo uporabljamo pri oteklinah, strdkih, udarcih, vnetjih …
Aloe vera je sposobne predreti do najglobljih plasti kože in celo popravljati poškodovan zapis celic. Hkrati kožo regenerira, razkužuje, prehranjuje in deluje protivnetno.
Žajbelj popravlja termostat v telesu – če imate npr. prevroča stopala, jih bo žajbljeva kopel shladila, če pa so premrzla, jih bo enaka kopel pogrela.
Rožmarin izboljšuje prekrvavitev in pospešeno oskrbuje celice s kisikom – tako izboljša njihov metabolizem, topi odvečne maščobe in odvaja odvečno vodo.
Kutina obvlada ohranjanje vlage, zato tudi pri zelo suhi koži pomaga vzpostavljati normalno vlažnost; hkrati tudi ščiti celice pred oksidacijo in prehitrim staranjem.
Zanimiva rastlina, ki jo je Rudolf Hauschka izbral za osnovo svojih preparatov, je ranjak. Gre za skromno rastlino, ki raste na revnih tleh od nižin do visokogorij in ima to lastnost, da je hkrati tretjina cveta v popkih, tretjina cveti, tretjina pa je že odcvetela. Ranjak tako istočasno obvlada tri procese, ki so se pokazali za zelo pomembne tudi pri negi kože. Tudi naša koža ima namreč hkrati stare celice, ki jih še kako potrebujemo (povrhnjico), plast živih celic in plast celic, ki šele nastajajo. Ranjakov izvleček zna poskrbeti za pravilno obnovo celic in tako skrbi za harmonijo vseh treh plasti kože. Menite, da bi kaj takega naši znanstveniki znali narediti v laboratorijih?
Rastline pa so ob vsem navedenem tudi dobri diagnostiki. Svojih lastnosti ne sprožajo avtomatično, temveč šele, če je to potrebno. Tako bo npr. kokosova maščoba na telesu uničevala patogene organizme, ne bo pa prizadela koristnih bakterij. Ste se kdaj vprašali, kako zna ločevati med patogeno in koristno bakterijo? Kdo jo je tega naučil? In kako žajbelj ve, ali vas je potrebno ogreti ali ohladiti?
Prav zato je naravna kozmetika veliko več kot le odsotnost te in one škodljive snovi. Pravo vprašanje torej ni, česa v preparatu ni, temveč katere rastline so v pripravkih, kako se je z njimi delalo in koliko so ohranile svoje naravne moči. Ravno v tem je tudi bistvena razlika med množico izdelkov naravne kozmetike. Nekateri proizvajalci namreč le »namečejo« skupaj nekaj naravnih ali ekološko certificiranih sestavin, drugi pa zelo dobro vedo, kako funkcionira vaša koža in kako ji s pravilno pridelanimi in predelanimi rastlinskimi sestavinami lahko pomagamo optimizirati njeno lastno delovanje.
Avtor: Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net
