Če odgovornost za svojo srečo prelagamo na druge, jih s tem po krivici obremenjujemo, sebe pa izčrpavamo. Jessica Ortner
Tapkanje in hujšanje
Dr. Peta Stapleton je klinična psihologinja v Queenslandu v Avstraliji. Zadnjih dvajset let se ukvarja z zdravljenjem motenj prehrane ter raziskuje hujšanje in določena vedenja v zvezi s prehrano. Ob času najinega pogovora je zaključila prvi (in najpomembnejši) del raziskave o tem, kako tapkanje vpliva na hlepenje po hrani in hujšanje.
Rezultati so bili – in so še vedno – neverjetno navdušujoči; dokazujejo namreč tisto, kar znova in znova videvam pri svojih klientkah in učenkah. Z raziskavo je dr. Stapletonova hotela ugotoviti, ali tapkanje deluje na hujšanje in hlepenje po hrani, in kako učinkovito je. S sodelavci je pri udeleženkah zabeležila tako uspešno hujšanje, da je nekatere ugotovitve objavila mednarodni zdravniški skupnosti še pred dogovorjenim datumom. V njeni kontrolirani raziskavi je sodelovalo 89 žensk, starih med 31 in 56 let, z indeksom telesne mase (BMI), ki jih je uvrščal med debele. V obdobju osmih tednov so tapkale približno dve uri na teden, kar pomeni povprečno dobrih petnajst minut na dan.
Samo s tapkanjem – brez dietne prehrane ali vadbe –
so do konca raziskave vse izgubile povprečno 8 kilogramov!
Čeprav je dr. Stapletonova pričakovala, da bodo udeleženke nekoliko shujšale, priznava, da je bila presenečena nad tem, koliko kilogramov so izgubile. Še pomembneje je, da so nižjo telesno težo, ki so jo dosegle med raziskavo, imele še šest mesecev po raziskavi, čeprav je večina udeleženk nehala tapkati, ko je prvih osem tednov minilo.
