Živeti tukaj in zdaj, se zavedati svojega telesa, svojega duha in svojih občutkov v danem trenutku zelo blagodejno vpliva na naše počutje, medtem ko živeti v mislih, v glavi, v preteklosti ali v prihodnosti, v hrepenenju ali v strahu, po drugi strani ustavi tok našega življenja ali nam ga konkretno zagreni.
Biti v ravnovesju pomeni, biti ravno dovolj odprti za sanjarjenje, za posluh naših vodnikov, intuicije ter se istočasno zavedati svojega telesa tukaj na zemlji. Mnoge marsikdaj »odpelje« v sanjarjenje, v domišljijo in nemalokrat se zgodi, da izgubijo stik z realnim svetom.
Ravno zaradi tega neravnovesja se mnoge briljantne ideje ne realizirajo.
Kako priti nazaj?
Za prizemljitev ter dosego ravnovesja med nebom in zemljo nam je lahko v veliko pomoč naše telo. Telo nam omogoča, da s pomočjo naših petih čutil zaznavamo zunanji svet in dogajanje okoli nas. Nekateri imajo najbolj izrazit voh ali okus, zato se najhitreje lahko vrnejo v tukaj in zdaj z okušanjem živil ali z vohom: pri jedi smo velikokrat vse prej kot za mizo. Če pa se zavemo danega trenutka, ko vnašamo hrano v usta, dobi ta hrana še dodatno vlogo, ne le da nas nasiti. Če gremo na sprehod, nas v tem času lahko španski bezeg navduši z opojnim vonjem in nas pripelje v tukaj in zdaj.
Nekateri ljudje najlažje doživljajo življenje skozi dotik. Če jih napadajo problemi in tonejo v globoko razmišljanje, se lahko najhitreje vrnejo v trenutek s tipanjem. Partnerja recimo lahko odlično začutimo skozi dotik. Včasih besede niso potrebne.
Glasba ali kakšen dober film nas lahko ravno tako popeljeta iz našega sanjaškega sveta skozi vid in sluh.
Katerikoli čut bomo izbrali, vsak je namenjen temu, da nas poveže z zemeljskim delom. Da nas popelje iz preteklosti ali prihodnosti, iz strahu ali bolečine, v ta trenutek, ki je najbolj pomemben.
Veliko beremo o tem, da je potrebno živeti tukaj in zdaj, vendar se je težko postaviti v trenutek zgolj s filozofijo.
Tukaj je ena tehnika, ki je pomagala mnogim, da so dejansko doumeli, kako se lahko prizemljimo in doživimo trenutek.
Telesa nikakor ne smemo zanemariti in dajati preveč poudarka le svoji glavi in mislim.
Nemalokrat se zgodi, da se pripeljemo na določeno destinacijo brez, da bi se spomnili poti. Gremo na sprehod, brez da bi vohali pomlad ali pojemo obrok, čeprav ne vemo, kaj smo jedli. S takšnim obnašanjem lahko izgubimo velik del življenja in ravno zaradi tega mnoge odnese v kronično nezadovoljstvo in lov za srečo. Priložnost za pravo srečo je vedno tukaj in zdaj, nikoli takrat, ko bomo bogati, ko se bomo zaljubili ali dobili otroka.
Če nisi sposoben/na biti zadovoljen/na tukaj in zdaj, v tem telesu, ki ti je dano, ti priporočam, da se tega čimprej naučiš. Le tako se bodo v tvoje življenje naselili mir, ljubezen in svoboda. S preveč analize in razmišljanja si namreč ustvarjamo lastno ječo.
