Kakršno življenje, takšne žile

Ste se kdaj vprašali, zakaj so bolezni ožilja, kot so krčne žile, poapnenje arterij, tromboze itd., prisotne večinoma v »industrijsko razvitem« svetu?

Morda bo kar držalo, da »sodobni« človek vede ali pa nevede obremenjuje dušo in telo, ko se brezglavo podi za vedno novimi ponudbami tehnološko razvitega sveta in ker je običajno v stiski s časom, uživa večinoma hitro pripravljeno, rafinirano, toksinov polno hrano.

Posledice tega pa so žal vidne tudi v poškodbah ožilja. Oglejmo si, kaj je na to temo zapisal A. Vogel.

OGLAS

V krvi je duša

Pomembnost krvožilnega sistema dobro ponazarja stari svetopisemski rek: »V krvi je duša.« Vse v našem telesu, razvoj, delovanje itd., je odvisno od naše krvi, od njene kakovosti. Celo naše zaznavanje in občutki so odvisni od nje. Če je naša kri uglašena, bodo tudi naši občutki in odnos do vsega zdravi. Če naj kri izpolni svoje naloge, mora vsebovati vsa najrazličnejša hranila, minerale, vitamine itd., ki so telesu potrebni za presnovo. Ni dovolj, da je v krvi vsega potrebnega dovolj, tudi krvni obtok mora biti brezhiben, da zagotovi prenos potrebnih hranil in odvoz smeti.

Brezhiben krvni obtok in vse bo na svojem mestu

Če si torej zamislimo poštni vlak, ki vozi, denimo, od Kopra do Maribora in nazaj, se ustavi po točnem voznem redu na vsaki postaji, pri vožnji v eno smer natovarja in pri vožnji v drugo smer iztovarja, potem si lažje predstavljamo naloge krvnega obtoka.

Oglejmo si, kaj se lahko zgodi, če pride do kakršne koli nezgode, da se vlak ne more držati svojega voznega reda. Na vsaki poštni postaji tekajo poštarji nemirno sem in tja, preverjajo, ali že prihaja vlak ali ne, in pri okencih mirijo stranke, ki morajo toliko časa čakati na pošto. Najmanjša napaka lahko v celotnem poslovanju sproži neljube zakasnitve in jezo. Enako se lahko zgodi tudi pri krvnem obtoku. Primerjajmo pot vlaka v eno smer arterijskemu krvožilnemu sistemu, ki zagotavlja vse potrebno, da se lahko življenje v tisočih milijonih celic človeškega telesa odvija normalno. Vsa pogonska sredstva, minerali, vitamini, encimi, aminokisline za zgradbo beljakovin, sladkorji, maščobne kapljice in kisik so blago, ki ga mora vsak dan in vsako uro dovažati arterijski prevozni sistem. Vsaka celica je tovarna v malem, ki potrebuje surovine in energijo za svoje delo. Celice lahko zanesljivo in brezhibno opravljajo svoje delo le tedaj, če pravočasno in po načrtu prejemajo vse potrebno za svoj obrat. Vsako pomanjkanje potrebne količine in kakovosti surovin (kar se pogosto pripeti v »industrijsko razvitem« svetu) primora celice, da si iščejo izhod v sili. Le v skrajnem primeru začne celica šušmariti in opravljati svoje delo nemarno in nezanesljivo. Takšno je, na primer, delo orjaških rakavih celic. Celice niso krive za takšno delovanje, kajti upirajo se pomanjkanju, kolikor dolgo se le morejo, in odpovedo res zgolj v skrajnem primeru.

Nujno moramo torej skrbeti, da bo lahko poštni vlak našega arterijskega sistema točno opravil svoj življenjski vozni red.

Naša edina naloga ni zgolj skrbeti za dovajanje snovi, kajti pri delu v vsaki tovarni nastajajo tudi odpadki, v našem telesu pa predvsem presnovki zgorevanja. Odpadke je treba odstranjevati in odvažati, da se ne bi kopičili in zastajali, zaradi česar bi lahko prišlo do motenj v proizvodnji. Vzvratni poštni vlak je prispodoba našega venskega sistema, ki mora pobrati vso žlindro, nastalo pri zgorevanju, kot tudi odpadke pri produkciji, ogljikovo kislino, sečno kislino in drugo. Odpadki se deloma predelajo v jetrih, deloma pa izločajo prek ledvic. Če transport zastane, pride do težav, kajti zastoj povzroča napetost, ki se izraža v povečanem pritisku na vse strani. Pride do iztirjenja in blago ostane na stranskih tirih. V telesu pa se tovrstni zastoj kaže, na primer, s pojavom krčnih žil.

Motnje krvnega obtoka

• Rdeče krvno telesce oziroma krvnička opravi dnevno čez 3.000 voženj po krvožilnem sistemu. Požene se od srca po arterijah h kapilaram, tam odda svoj tovor in se skozi vene poda nazaj do srca. Zanimivo je, da postanejo krvničke pri telesnem naporu, mrazu, ob veselem razpoloženju in vročini živahnejše ter se gibljejo hitreje. Depresije in psihično trpljenje pa krvni obtok zavre. Tako dobi milijarda celic premalo hrane in če ni ustrezne pomoči, telo zboli. Zato lahko dalj časa trajajoče psihične bolezni pripeljejo do telesnih obolenj!

• Kri potrebuje približno sekundo, da preide iz arterijske v vensko kapilaro. V tej sekundi pa se izmenjajo tudi snovi med kapilarami in tkivom. Kisik in hranila iz arterijske krvi potujejo v tkiva, ogljikova kislina in odpadni produkti presnove pa iz tkiv v vensko kri. Napačna prehrana in stresen način življenja povzročata škodo tudi na kapilarnem sistemu. Kapilare hudo okvari obilo sečne kisline v hrani, mesa, jajc, preveč alkohola, kemikalij, zdravil in premalo sadja, zelenjave. Razširjene kapilare so videti kot male krčne žile.

• Motnje krvnega obtoka so pogostejše v venskem sistemu kot v arterijskem. Zlasti pri ženskah je pogost venozni zastoj krvi, ki se kaže tudi v otekanju nog, bolečih in utrujenih nogah in v pojavu krčnih žil. Venozni zastoj, ki je odraz pomanjkljive cirkulacije, se odraža tudi v mrzlih nogah, nastanku ozeblin itd. Zaradi hladnih nog radi obolijo še trebušni organi in ledvice. Venozni zastoj se lahko kaže tudi v bolečem mesečnem perilu. H krepitvi teh težav v mladih letih pripomorejo še premalo gibanja in neustrezna oblačila. Tako si mnoga dekleta že v mladosti uničijo temelje zdravja. Večinoma namreč prevladuje smisel za elegantno oblačenje, ne pa za vprašanja in potrebe zdravja.

Alfred Vogel se je zavedal, da so težave z razširjenimi venami veliko več kot le lepotna težava ali vir bolečin. Zato se je dolga leta ukvarjal z iskanjem učinkovitih naravnih rešitev. Poleg vseh njegovih nasvetov, ki se nanašajo na naš življenjski slog, je prišel tudi do spoznanj, da nam je narava za pomoč pri tovrstnih težavah namenila semena divjega kostanja. Poleg zunanje pomoči v obliki mazil, ki je sicer dragocena, vendar ne more temeljito očistiti in okrepiti žil, mu je uspelo razviti tudi naravni pripravek, ki ga jemljemo peroralno in žile zdravi od znotraj.

Priredila: Adriana Dolinar
www.zazdravje.net

foto: Freedigitalphotos