Besedilo članka je prevzeto iz knjige: Kemoterapija zdravi raka in zemlja je ravna plošča, ki jo bomo to jesen končno dočakali tudi v slovenščini.
Na začetku sem se z rakom ukvarjal iz osebnih razlogov, pozneje pa kot direktor raziskav »Nacionalnega sklada za alternativno medicino« (National Foundation for Alternative Medicine) iz Washingtona. Danes to delam kot predsednik nemškega združenja »Ljudje proti raku« (Menschen gegen Krebs). Ne glede na to, kje sem se nahajal, najsi je bilo v Mehiki, Rusiji ali Italiji, mi je kmalu postalo jasno, da medicina ni znanost. Če bi se vi ali kakšen vaš znanec o nekem zdravstvenem problemu posvetovali s tremi različnimi zdravniki, bi nedvomno prejeli tri različna mnenja. To nima nikakršne povezave z znanostjo in če izvzamemo kirurgijo in prvo pomoč, prežema takšna »ne-znanost« vse ostale veje medicine.
Tudi moja potovanja po onkološki literaturi niso bila veliko boljša. Tudi tukaj si izjave nasprotujejo, razprave z zdravniki o rezultatih objavljenih besedil pa vodijo v popolno zmedo. Ista študija je lahko označena kot »novi prodor medicine« ali pa kot: »Pozabite to študijo – samo poglejte, kdo jo je financiral.« Oseba, ki razmišlja logično, bi lahko rekla, da današnja konvencionalna medicina ni nič drugega kot zbirka nasprotujočih si izjav. Iz te zbirke lahko vsakdo popolnoma mirno izbere, kar želi, saj ga ščitijo zavarovalne agencije, oblasti in večje število medicinskih združenj.
Ali bolezni zares obstajajo?
Zdravniki so tisočletja govorili o pomenu enotnosti telesa (prehrane), duše (svetlobe) in duha (razmišljanja, verovanja). V medicini 20. in 21. stoletja pa to enotnost vse bolj pozabljajo. Zaradi pohlepa za dobičkom se je v zadnjih dveh stoletjih pojavilo toliko bolezni, da niti zdravniki ne morejo našteti vseh. Veliko vprašanje tega stoletja je: »Ali bolezen v resnici obstaja ali pa je to, kar imenujemo bolezen, samo izbrana skupina simptomov?« Preden to vprašanje zavrnete kot neumnost, nekoliko razmislite o njem. Spomnite se katerekoli bolezni in za trenutek pomislite, ali v resnici obstaja. Multipla skleroza (MS), rak, revmatizem, povišan krvni pritisk so v končni analizi sindromi (več različnih simptomov) in ne bolezni.
Na prvi pogled lahko rečemo, da ni pomembno, ali to imenujemo bolezen ali simptom. Če zdravnik misli, da so rak, MS, revmatizem in druge bolezni, se mu niti ni treba ukvarjati z iskanjem njihovih vzrokov. Danes gredo zdravniki tako daleč, da povišan krvni pritisk, povišano raven holesterola ali migreno zdravijo z zdravili. Nihče se niti ne vpraša, zakaj naše telo ustvarja povišan krvni pritisk, ali ima bolečina kakšen smisel ali pa je to morda vzrok samo-zdravljenja. Popolnoma smo izgubili zaupanje v evolucijo in namesto tega verjamemo v idole, imenovane geni, in v dvojno slepe študije.
Vse do danes ne vemo, kako deluje naš spomin in zakaj moškim raste brada. Vsakdanjih pojavov in občutkov, kot so lakota, žeja, jeza, sanje, veselje, simpatija in antipatija, nismo še niti začeli razumevati – obenem pa smo prepričani, da lahko razvozlamo jezik genov.
Vse te stvari so povezane z energijo.
Lakoto in žejo običajno imenujemo občutki, enako kot ljubezen in jezo. Kaj pa se pravzaprav skriva za besedo »občutek«? Tu govorimo o pretoku energije in osrednje vprašanje je: »Kakšen vpliv ima pretok energije na naše zdravje?« Dovolite mi, da to pojasnim takole: energija ima odločilen vpliv na naše zdravje in čeprav se zdravniki med študijem o tem ne učijo ničesar, to ne pomeni, da energija v medicini ni pomembna.
Ljubezen, zlasti zaljubljenost, jeza, sovraštvo, lakota, zaupanje, strah in drugo so pomembni občutki in vladajo v našem vsakdanjem življenju. Ali ni čudno, da te pomembne stvari v današnji medicini ne igrajo nobene vloge?
Vzrok je v tem, da je naša zahodna medicina nastala iz patologije in v njenih razmišljanjih vse do danes ne igra nobene vloge tisto, kar je v življenju najbolj pomembno, in sicer energija.
Zakaj so ljudje zdravi?
Če želimo razumeti, zakaj so ljudje zdravi, se moramo najprej soočiti s pojmom energije. Ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med mrtvo osebo in isto osebo le tisočinko sekunde pred smrtjo? Pod mikroskopom ali med CT pregledom bi bilo vse videti enako. Celo krvna slika bi bila enaka, kljub temu pa razlika ne bi mogla biti večja.
Večina ljudi bi rekla, da je razlika v tem, ali oseba ima ali nima duše. Jaz pa to imenujem razlika v energiji. Zame je energija nevidna sila življenja, ki je ni mogoče niti ustvariti niti uničiti, vendar pa lahko teče ali pa ne. Zato lahko ustvarimo pogoje, v katerih lahko energija teče, kot je npr. ustvarjanje novega življenja, lahko pa porušimo strukture, zaradi česar nastanejo motnje v pretoku energije (to ponavadi imenujemo bolezen), ali pa lahko dopustimo, da energija popolnoma odteče (smrt). Med tema dvema stanjema obstaja na milijone vmesnih korakov (bolezen, ljubezen, zaupanje, sočutje itd.), ki določajo naše vsakdanje življenje. Ob besedi energija ima najpomembnejšo vlogo beseda red. Večji red v sistemu vodi do večjega pretoka energije.
Zakon reda
Natančno si oglejte, kaj jedo Američani, pa tudi Evropejci, in ugotovili boste, da je v »plastični hrani« število vrednih sestavin enako ničli. V tej hrani pa je prisotnih tudi veliko strupov. Kako to, da lahko ljudje dolga desetletja jedo tako hrano in kljub temu niso resno bolni?
Običajni »znanstveni« odgovor na to vprašanje je, da »zaradi zdravih genov«. Take izjave niso nič drugega kot besede obupancev, t.j. besede tistih, ki ne znajo pojasniti, zakaj je nekaj prav takšno, kakršno je. Oglejmo si pametne knjige o prehrani. Če bi bilo res vse, kar je napisano o vitaminih, encimih, hormonih in drugem, bi bilo mnogo mojih prijateljev že zdavnaj mrtvih zaradi skorbuta (kajenje uničuje vitamin C) ali kroničnih bolezni (ker ne jedo skoraj nič zdravega). Podobno temu tudi alkoholiki, anoreksiki in milijoni ljudi v Indiji in Afriki kažejo, koliko so v resnici pomembni vitamini, encimi in minerali.
Zakaj torej vsi ti podhranjeni ljudje niso mrtvi?
Zamislimo si, da je človeško telo sod, ki se mora dnevno napolniti z energijo (podobno kot avtomobilski rezervoar). Toda v nasprotju z avtomobilskim gorivom obstajajo vsaj trije glavni izvori energije, ki se lahko »natočijo« v ljudi, to pa so prehrana, svetloba in naše misli. Če torej ena vrsta energije zataji, lahko
33% energija svetlobe / 33% energija prehrane / 33% energija uma / 1% bog
uporabimo ostali dve. To nam pojasnjuje naš zgornji primer – zakaj nujno ne zbolijo ljudje, ki se slabo prehranjujejo, in kadilci. Dokler je neka oseba sposobna izkoriščati druge vire energije, lahko vzdržuje red v svojem življenju.
Na žalost pa vsi trije viri energije ne ustvarjajo enake (neobhodne) življenjske energije na enak način pri vseh ljudeh. Vsakdo ni sposoben sprejeti dovolj energije z molitvami in meditacijo, da mu ne bi bilo treba uživati tudi hrane, kot to zmorejo indijski učitelji joge. Ne morejo vsi, ki veliko časa prebijejo zunaj (v naravi), namesto zdrave hrane jesti hamburgerjev ali kakšne druge hrane brez kakovostnih sestavin.
Niti najboljša prehrana pa ne more pomagati osebi, ki ni sposobna izkoriščati ostalih virov energije, s katerimi razpolaga. Samo, če smo sposobni izkoriščati vse tri vrste energetskih virov, smo lahko prepričani, da ne bomo zboleli oziroma da se je proces okrevanja že začel.
Veliko ljudi potrebuje za življenje (in preživetje) samo 40 % dostopne energije, ostali pa je potrebujejo 70 %. Dokler so sposobni zbrati dovolj energije za življenje, ne bodo zboleli. Toda v času normalnega procesa staranja, postopnega akumuliranja strupov in »potrošnega materiala« postaja zadrževanje potrebne energije vse težje. Enaka težava se pojavlja, če je nekdo bolan in mu bolezen »krade« energijo. Ker skoraj vse bolezni jemljejo energijo, mora bolnik sam prevzeti pobudo in se izogibati »plenilcev«. To so: slaba prehrana, negativni ljudje in negativne misli. Kot tudi sami veste, lahko s slabo prehrano dočakate starost, toda v trenutku, ko zbolite in če se želite pozdraviti, si ne morete več privoščiti slabe prehrane.
Mimogrede, to pojasnjuje tudi »folklorne napake«. Gotovo ste že slišali stavek: »Moj dedek je kadil in pri devetdesetih ni imel raka na pljučih.« Ali pa: »Moj dedek je jedel samo maslo in mastne klobase, pa je bil vse življenje zdrav. Potemtakem to ne more biti tako slabo.« Nedvomno imajo ti ljudje prav. Mnogo ljudi lahko kadi šestdeset let in ne zboli za rakom na pljučih. Spet drugi lahko desetletja jedo slabo hrano in kljub temu ostanejo zdravi. Toda nihče ni povedal, kaj so ti ljudje delali PRAV. Večina opazovalcev vidi samo cigarete in ne razume, da drugi viri energije izravnajo porabo cigaret (ki zagotovo jemljejo energijo). Če pa ste zboleli za rakom, potem so se nekatere celice že spremenile in vam jemljejo energijo, zato si ne morete več privoščiti nadaljnje kraje.
Če menite, da lahko še naprej kadite in jeste nezdravo hrano, a ste zboleli za rakom, potem vse napisano preberite še enkrat.
Avtor: Lothar Hirneise
www.zazdravje.net
