Konstrukt ljubezenskih odnosov bi lahko opisali kot filmski scenarij, ki se gradi že od našega ranega otroštva. Čustvo ljubezni v nas vzbudi oseba, ki se najbolj uskladi z našim scenarijem in je za to najbolj primernejši igralec v naši ljubezenski zgodbi. Pogosta ta oseba v nas vzbudi najlepše upe in hkrati tudi najgloblje bolečine.
Kritična točka v vsakem odnosu se pojavi, ko iz zaljubljenosti partnerja prehajata v stanje razvijanja ljubezni. Kadar padejo idealizacije, se popolna podoba ljubljene osebe začne vedno bolj krhati. Iz razpok ideala, silijo podobe, ki bolijo, ki jih nočemo sprejeti. Srečanje z realno podobo partnerja, ki ga več ne kujemo v nebo, je lahko boleč proces. Na tej točki se začne delo in trud za resnično ljubezen in seveda dober odnos. Sprejemanje partnerja v vseh svojih odtenkih, je dolgotrajen proces lahko bi rekli, da se nikoli ne konča. Vsak dan znova se odločimo za partnerja in s tem prevzemamo odgovornost za trud, ki ga želimo vložiti za ohranjanje harmoničnega odnosa.
Današnja družba žal živi v idealu ljubezni, kar pomeni da idealov ne vidimo samo v osebi ampak v ljubezni sami. Predstave o tem kaj mora ljubezen v nas vzbuditi in kako naj bi izgledal popoln partnerski odnos, so daleč od realnosti. Že tukaj je potrebno razčistiti s samim seboj. Scenarij je treba prilagoditi že v osnovi, da ne pričakujete filmske zgodbe v kateri bo sonce sijalo za vedno in bodo nenehno cvetele rožice.
Ravno zaradi prevelikih pričakovanj o partnerju in partnerskem odnosu, se veliko parov razide, saj ne vidijo smisla za trud in tako končajo v večnem iskanju popolnosti.
V partnerstvih, ki izhajajo iz takšnih izhodišč je posameznik vedno v poziciji popolnega in nezmotljivega, kjer ni prostora za drugega. Osnovni model konfliktov se nanaša na očitke, ki si jih parterji tako radi podajajo sem in tja. Ta faza bojnega stanja se navezuje na dinamiko želje po prevladovanju v odnosu, kdo bo potegnil kratko, kdo bo imel prav. Pričakovanja oziroma želje, da bo partner zadovoljil vse naše potrebe postanejo dokaj hitro zahteve, ki nujno potrebujejo „bojišče“ da se izrazijo. Takšno bojevanje se lahko vleče nekaj let, partnerja se ukvarjata z šibkostmi in napakami drugega in s tem kaj vse nista dobila. Kadar se pojavijo težave, se krivec vedno išče v drugem, redko kdaj se ljudje ustavijo pri sebi. Kadar se takšno stanje vleče nekaj let, je to mučno za oba, v tem primeru je boljše končati zvezo ali pa poiskati terapevtsko pomoč.
Uspešni partnerski odnosi temeljijo na zaupanju, spoštovanju in sprejemanju
Ravno sprejemanje nepopolnosti zveze kot takšne ali partnerja z njegovimi negativnimi aspekti, je ključ do uspeha. Sprejemanje in razumevanje ustvarja prostor za komunikacijo. Če partner že tukaj zataji, je rešitev zelo težka. Komunikacija in sodelovanje omogoča videti partnerjevo razumevanje in dojemanje situacij, ki so sporne. Delitev mentalnih svetov, ki jo nakazuje želja po odkrivanju partnerjevega, čustvenega, fizičnega in vedenjskega sveta prinaša trdo vez, ki krepi vsak odnos. Ljubezen se razvija skozi razumevanje partnerjevega sveta in prenašanjem določenih negativnih aspektov njegove osebnosti, ki jih ne bi smeli jemati preveč osebno. Kje je vaša meja sprejemanja, pa morate določiti sami.
Uspešno partnersko zvezo spremlja raziskovanje pozitivnih delov sebe in našega ljubljenega, spoprijateljitev in shajanje z negativnimi, ter zavedanja tega, da se v vzajemnem iskanju najboljše verzije sebe ustvarja najboljša različica „midva“.
