… v zelo kratkem času sem ujela več komentarjev, ki so se nanašali na pogosto »utrujenost« žensk kot izgovor, da se ognejo ljubljenju s svojim življenjskim sopotnikom. Čeprav so partnerski odnosi zelo obširna in kompleksna tema, seksualnost pa še toliko bolj, bom vseeno namenila nekaj besed tudi tej temi.
Ja, se dogaja. Morda prepogosto. Vendar ne tiči problem v tem, da si ženska ne bi želela intime, da si ne bi želela seksualnosti … korenine odpora izhajajo iz čustvenih težav. Kadar ženska z moškim ne čuti čustvene povezave, se bo le redko odločila za spolno združitev. Lahko si čustvene povezave s svojim moškim niti ne želi (in zato ima razloge). Lahko pa si jo želi, a se ne počuti dovolj ljubljena, sprejeta in varna, da bi se fizično in energetsko predala.
Zato me statistika, ki kaže, da 85% parov živi en mimo drugega, niti ne preseneča. Le kako bi lahko bilo drugače, ko pa mnogo posameznikov živi mimo sebe. Ne poznajo sebe. Niso v stiku z lastnimi željami in potrebami. Ne živijo svoje resnice, temveč tisto, ki jo narekuje družba. Ne čutijo se. Sami sebi so tujec. In partnerski odnos je le odsev vsega tega. Zveza dveh, ki le s težavo spregovorita o svojih najglobljih občutenjih in si posledično nikoli ne data možnosti, da bi bila videna in slišana v odnosu ter drug drugega resnično spoznala in začutila.
Kar pomeni, da v takem odnosu par seksualnost uporablja bolj v izogib intimnosti, kakor da bi jo poglabljal. Ko spolna energija zaokroži po telesu in postanejo vzburjeni, zaprejo svoje čustvene centre, si nadenejo oklep in imajo plitek genitalni seks. Ne trdim, da je s tem kaj narobe, pravim le, da obstaja veliko več kot te vrste vzajemna masturbacija. Kar dejansko je, saj se partnerja uporabi kot sredstvo za dosego fizičnega olajšanja. Vendar pa se, ker med njima ni čustvene povezanosti, zaupanja, predanosti, iskrenosti … saj sta srčka zaprta, posamezniki skozi tak odnos energetsko spraznijo. Življenjska energija odteka, saj ne zaokroži med parom in pojavijo se občutki praznine, krivde in obžalovanja. In vsi tisti, ki pogosto menjajo spolne partnerje, to dobro poznajo.
Seksualna energija je duhovna energija ter je poleg meditacije še en način, ki nam omogoča izkušati zlitje in enost z drugim bitjem. Seksualnost nas povezuje z vibracijo ekstaze, ki nas povezuje nazaj z božanskim izvorom. Orgazem je najmogočnejši občutek, ko se dve telesi, dve duši v popolnem zavedanju, ljubezni in hvaležnosti združita v eno.
Zato ženske, ki ljubi in je ljubljena, stresen in naporen dan ne bo odvrnil od njegovega objema. Le žensko, ki v razmerju ne čuti povezanosti, bo njegov dotik odbil, saj je »utrujena« od razmerja.
Ni lepšega kot zazreti se v njegove oči in se mu predati. Mu podariti sebe in dovoliti, da te odpelje v drug svet, kjer se čas ustavi …
~ Estera ~
(oktober 2015)
