Govorica telesa

OGLAS

Govorica telesa je sestavni del človeške komunikacije. Raziskave kažejo, da v nekaterih vidikih celo njen pretežni del.

Peter Clayton npr. navaja, da je običajna hitrost besedne komunikacije cca 100-120 besed na minuto, v naših mislih pa smo v istem časovnem obdobju sposobni procesirati cca 800 besed. Količina informacij, ki smo jih sposobni procesirati ob slišanih besedah je torej ogromna. Kar 7x večja, kot je količina slišanih besed.

Ker ob govorjenju uporabljamo tudi kretnje rok, nog, mimiko obraza itd. lahko upravičeno sklepamo, da bi naši možgani “umrli od dolgčasa”, če teh informacij ne bi procesirali sočasno ob slišanih besedah. In to se dejansko tudi dogaja.

OGLAS

Samo pomislite na telefonski pogovor. Vzporedno ob procesiranju izgovorjenih besed ste nevede pozorni na najmanjšo spremembo v jakosti zvoka, zaporedju vdihov/izdihov, tempu besed… Še veste ne kdaj vprašate sogovornika: “Kaj pa ti zdajle počneš?”

Nekako intuitivno verjamemo, da je bila govorica telesa v uporabi dolgo dolgo pred tem, ko jo je govorjena beseda začela dopolnjevati. Torej govorimo o časovnem obdobju pred mnogo milijoni let.

Dejansko pa načrtno (znanstveno) preučevanje govorice telesa ni tako staro. Šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja so se razvile tri osrednje veje preučevanja (proksemika – obvladovanje prostora, haptika – dotikanje in kineziologija – zavestno gibanje), leta 1970 pa je bila izdana tudi ena prvih knjig na to temo in sicer jo je napisal Julius Fast.

Tako kot pri vseh človekovih dejavnostih, ki so z nami že zelo dolgo časa, si raziskovalci tudi pri govorici telesa niso na jasnem, ali je naučena, prirojena, privzgojena itd. Kljub intenzivnemu raziskovanju na to temo pri gluhonemih, raziskavam govorice telesa pri različnih kulturah, raziskavam človeku najbližjih sorodnikov (opic) itd. so raziskave pokazale, da je pravzaprav iz vsakega področja nekaj. Osnovni izrazi na obrazu so prirojeni, podpora verbalnim signalom naučena, pomen raznih gibov pa je kulturno pogojen.

Kot sem omenil na začetku, govorica telesa pri neposredni komunikaciji zavzema veliko večino komunikacije. Njeno “branje” zahteva najprej učenje osnovnih sklopov, nato pa veliko vaje.

Predpogoj za dobro branje govorice telesa pa je seveda sposobnost dobrega opazovanja. In tudi to se lahko naučimo.

Avtor: Edvard Kadič