Azteški koledar

Vsaka civilizacija je imela svoj način merjenja in zapisovanja časa, v Srednji Ameriki že precej pred Kristusom. Izum koledarja pripisujejo skrivnostnemu narodu Olmekov, ki je po današnjih predpostavkah na tem področju živel med letoma 1500 in 1200 pr. Kr.

Ta koledar so z manjšimi spremembami uporabljali vse do prihoda Špancev. Pravzaprav je njegovo ime napačno, glede na to, da so ga Azteki samo prevzeli in ga nato več kot sto let tudi sami uporabljali. Vendar se je to ime kljub temu ohranilo, kajti o koledarju največ izvemo prav iz azteških virov.

Kamen sonca
Osnovna znanja o koledarju nam daje arheološka najdba, znana pod imenom Kamen Sonca. To je okrogel bazaltni monolit s premerom 3,6 m in težo okoli 25 ton, ki so ga našli med gradnjo katedrale v mestu Ciudad de Mexico. Na območju današnjega glavnega mesta Mehike je bila prestolnica azteškega cesarstva, imenovana Tenochtitlan.

OGLAS

Predpostavljajo, da se je bazaltni monolit v dobi Aztekov nahajal na vrhu glavne piramide, posvečene Tlalocu, bogu dežja, in Huitzilopochtliju, bogu bojevništva. Španski osvajalci so piramido razdejali, Kamen Sonca pa zakopali, da bi preprečili njegovo malikovanje. Od leta 1790, ko so kamen izkopali, pa vse do danes, je marsikatera skrivnost ostala še nepojasnjena. Po izročilu je njegov izvor neznan in je sam morda le kopija mnogo starejšega kamna iz obdobja Toltekov. Kamen je obdelan v plitkem reliefu in je bil najverjetneje v celoti pobarvan. Kronološki zapisi in ohranjeni kodeksi so nam dali obilo podatkov in smernic, s pomočjo katerih lahko rekonstruiramo njegov simboličen zapis. Kamen je imel dvojen namen tako astronomski kot astrološki, zato je sestavljen iz dveh delov:
Xiupohualli – koledar za računanje dnevov in
Tonalpohualli – koledar za računanje usod.

Xiupohualli je vseboval podatke o fazah Meseca in Venere, letih Merkurja in Marsa, opažanja o nekaterih ozvezdjih in periodičnosti pojavljanja posameznih kometov ter o dolžini in načinu merjenja zemeljskega leta. Raziskovalci so potrdili, da bi zaradi svoje pravilnosti in funkcionalnosti lahko brez težav zamenjal koledar, ki ga uporabljamo danes.
Tonalpohualli je govoril o medsebojni povezanosti celotne narave, človeka, Zemlje, planetov in zvezd. Po verovanju lahko z njega preberemo usodo posameznega človeka, pa tudi usodo posameznih narodov in celega sveta.

Krogi Kamna Sonca
Zaradi lažjega razumevanja bomo koledar razdelili na središčni disk in nekaj koncentričnih obročev, ki ga obkrožajo.

Središčni disk
Središče diska prikazuje Sonce (Ollin Tonatiuh) z razkošjem, kot se spodobi za boga: prstan v nosu, uhani in ogrlica. Jezik je predstavljen kot nož iz ''obsidiana'' in simbolično prikazuje žrtvovanje samega sebe. Eden od bogov (eden od Tonatiuhovih aspektov) se je vrgel v ogenj, da bi se lahko spremenil v Novo Sonce in s tem svet ohranjal pri življenju.
Z obeh strani Sonca se nahajata dve pesti v obliki krempljev, okrašeni z zapestnicama. Vsak krempelj drži po eno srce. Na krempljih se nahaja po eno oko, s katerim Sonce opazuje celoten univerzum – kajti njemu nič ne pobegne in pred njim se ne more nihče skriti. Kremplji obenem predstavljajo neizprosni univerzalni kozmični zakon pravice, ki velja za vse, tako za ljudi in živali kot tudi za bogove.
Srce predstavlja najbolj sveti in najbolj plemeniti del človeka, ki se mora žrtvovati božanstvu, da bi našel svoj smisel in korenine.
Sčasoma so Azteki pojem žrtvovanja začeli dojemati v dobesednem, fizičnem smislu, prvobitni, duhovni pomen pa se je izgubil.

Pet dob sveta
Ljudstva celotne Srednje Amerike so verjela, da je človeštvo do tedaj preživelo štiri dobe Sonca in da je njihova doba peta po vrsti.
Peto dobo ali peto Sonce so imenovali Ollin Tonatiuh ali Sonce Gibanja. Skozi obdobja se je človeštvo iz primitivnih spreminjalo v vse bolj popolna bitja.

Štirje glifi, ki se nahajajo okoli Sonca, so znaki, ki označujejo štiri pretekle dobe:
1.doba Jaguarja (Ocelotl) – Zemlja
2.doba Vetra (Ehecatl) – Zrak
3.doba Ognjenega dežja (Qiuhuitl) – Ogenj
4.doba Vode (Atl) – Voda

Ti znaki skupaj tvorijo znak Ollin – Gibanje. Štiri točke, ki označujejo prejšnje dobe, pomenijo, da so se te dobe končale v dnevih:
4 – Jaguar
4 – Veter
4 – Ognjeni dež
4 – Voda

Naša, peta doba se bo zaključila z velikimi potresi na dan
4 – Gibanje.

Zanimivo je dejstvo, da v predkolumbijski Ameriki najdemo isto idejo štirih elementov, ki prevladuje v alkemijski, astrološki in filozofski tradiciji Starega sveta.

Doba Gibanja – doba transformacije
Po azteških verovanjih se človek ni mogel popolnoma uresničiti s prehodom skozi štiri pretekle dobe, saj so bile te povezane s horizontalnimi življenjskimi stremljenji oz. na materijo.
Zato je morala priti današnja doba Sonce Gibanja, ki naj bi omogočila preseganje inercije materije, človek pa naj bi se s pomočjo duhovne transformacije dvignil nad polje sna, kjer ni resničnega življenja.
Tvorec te preobrazbe, »cvetne vojne«, je sam Quetzalcoatl, milostljivi in plemeniti bog. S svojim zgledom daje upanje, da se je s svetlobo, žrtvovanjem in premagovanjem smrtnega dela osebnosti možno za vselej osvoboditi od tega sveta. Tako postaja odgovoren za vse duše, ki si prizadevajo za premagovanje inercije in usmerjanje svojih teženj vertikalno, proti nebu. Quetzalcoatl odkriva ljudem njihovo nebeško poreklo in božansko domovino. Njegov lik povezuje duha in materijo skozi simbole različnih oblik.

Obroč dnevov
Okoli središčnega diska se nahaja obroč dnevov, ki je sestavljen iz 20 glifov za prav toliko dni. Obstajala sta dva načina štetja dnevov, ki ju imenujemo posvetni in preroški, zato sta nastala dva različna koledarja.

Leto posvetnega koledarja je štelo 18 mesecev po 20 dni, kar je skupaj 360 dni. Da bi se leto dopolnilo, je bilo dodanih še pet rezervnih dni, ki so bili nekako odveč in niso imeli kakšnega posebnega pomena.

Preroško leto je imelo le 260 dni, razporejenih v dvajset t. i. trinajstic, oziroma obdobja po trinajst dni. Vsak dan v tem letu je imel svoj znak in svojo številko, štetje dni pa se je odvijalo, kot sledi:

1 – Krokodil, 2 – Veter, 3 – Hiša, 4 – Kuščar itd. do 13 – Trs.

S tem se je iztekla ena trinajstica in štetje se je spet začelo od začetka.

Torej 1 – Jaguar, 2 – Orel, 3 – Jastreb, 4 – Gibanje, 5 – Kremen, 6 – Dež, 7 – Cvet.

S tem je zaključen niz dvajsetih dni in ponovno začnemo z istim znakom, torej 8 – Krokodil, 9 – Veter itd. Šele po 260 dneh je znova prišel na vrsto znak z isto številko. Popolno ujemanje (skladnost) teh dveh koledarjev se je vzpostavilo po 52 letih posvetnega oziroma 73 letih preroškega koledarja.

Drugi obroč
Sestavlja ga nekaj ožjih obročev. Glifi v obliki črke ''V'' delijo skupino na osem delov. Sam znak ''V'' predstavlja žarke Sonca, ki ga povezujejo z Venero. Ti ožji obroči se navezujejo na sinodske periode planeta. Sinodska perioda nekega planeta je čas, ki je potreben, da nek planet, gledano z Zemlje, ponovno pride v isti položaj glede na Sonce. Notranji obroč je sestavljen iz 40 enakih glifov, imenovanih quincuncea, katerih pomen je povezan z Venero kot najpogostejšim aspektom Quetzalcoatla. Venera ima sinodsko periodo 584 dni, seštevek petih period Venere pa ustreza osmim obhodom Zemlje okoli Sonca, to je 5 x 584 = 8 x 365. Tako dobimo število 40, ki je zmnožek števil 5 in 8.

Naslednji obroč je sestavljen iz 80 glifov in je povezan z Merkurjem (Xolotlom), bratom dvojčkom Venere (Quetzalcoatlom).
Potem sledi znak Marsa. Sinodska perioda Marsa traja 780 dni, kar je enako trem preroškim letom, to je 780 = 3 x 260.
Jupiter, nebeški dragulj, prikazuje 64 figur.

Tretji obroč
Sestavljen je iz dveh segmentov, ki izhajata iz gornjega glifa 13 – Acatl in se raztezata na obe strani kot dve kači, katerih repi, luskine, glave in ''grebeni'' predstavljajo različna nebesa in Mlečno pot. Prikazan je tudi Saturn v 28 malih likih, ki spominjajo na vretenca kače, nahajajo pa se vzdolž kačjega telesa.
Telesa kač so sestavljena iz 13 enakih segmentov, ki (z luskinami in 10 točkami) tvorijo znak Tlachinolli in predstavljajo ciklus 365 dni.
V spodnjem delu vidimo, da iz ust rogatih kač (rogovi s sedmimi (7) krogi predstavljajo Plejade in Velikega medveda). Izhajajo iz glave Quetzalcoatla kot personifikacije Sonca – Tonatiuha v smeri vzhod-zahod (na desno) in Tezcatlipoce kot personifikacije Noči – Xiuliteculi v smeri zahod-vzhod (na levo).
Ta morda najlepši detajl na Kamnu Sonca predstavlja vsakodnevni boj bogov za oblast na nebu in zemlji, ki se neprestano izmenjujejo v svojih polaritetah in dajejo življenje celotnemu Univerzumu. Dve kači sta slika Univerzuma, ki zaobjema vse. Sta Yin in Yang, Dan in Noč. Na končnem obodu koledarja se začenja niz iz 158 krogcev (če bi jih dopolnili s tistimi, ki prekrivajo glave kač, bi jih bilo 208), ki predstavljajo zvezde na nočnem nebu. Glif 13 – Trs (Acatl), iz katerega izhajajo kače, iznačuje datum ceremonije Novega Ognja. To je bila največja azteška svečanost, ki so jo slavili vsakih 52 let. Štirje ciklusi po 52 let so ponovno tvorili zaključen ciklus 208 let (številka zgoraj omenjenih krogcev).

Xiuhpohualli – računanje let

Azteško leto šteje 18 mesecev po 20 dni. Dnevi se začenjajo z znakom Krokodil in končujejo z znakom Cvet. Na koncu se dodaja 5 dni, imenovanih Nemontemi. Nemontemi pravzaprav pomenijo dodani dnevi in v tem času so Azteki prekinili z vsemi aktivnostmi.
Leto se je začenjalo našega 2. februarja. Štirje zadnji dnevi v januarju in prvi dan v februarju so Nemontemi. Vsako četrto leto so dodali po en dodaten Nemontemi. To je pravzaprav naše prestopno leto, vsakih 130 let pa so odvzeli po en dan Nemontemi, da bi bil koledar usklajen s ciklusi letnih časov (tropsko leto). Tak način dodajanja in odvzemanja dnevov Nemontemi daje azteškemu koledarju večjo natančnost, kot jo ima naš trenutni, gregorijanski koledar.
Mesec je bil razdeljen na 4 ''tedne'' po 5 dni. Peti dan po imenu Tranguitzli je bil namenjen trgovanju. Vsak mesec je bil posvečen enemu bogu, proslave pa so se odvijale vsak prvi dan v mesecu.

Tonalpohualli – računanje usod

Tonalpohualli je preroški koledar, v katerem so zapisani znaki horoskopa. Vsak človek se rodi pod določenim znakom, ki ustreza dnevu, ki bo skupaj z ostalimi elementi zaznamoval njegovo končno usodo. Pri koledarju Tonalpohualli, tako kot pri koledarju Xiuhpohualli, se dnevi Nemontemi ne računajo, saj niso pomembni.

Toximolpilli – kolo let
Toximolpilli v dobesednem prevodu pomeni ''povezovanje zelenega listja'', kar bi v prenesenem pomenu pomenilo povezovanje let, če si zamislimo leta, mesece in dneve kot sveženj stebelc, vej in listja, ki bi kot celota predstavljali sveženj let.

Prikazano je kot kolo s štirimi kraki, pri čemer se začne z znakom divjega kunca, ki se nahaja ob centralnem Soncu. Znaki so: Trs, Kremen, Hiša in divji Kunec. Prvo leto je 1 – divji Kunec, sledi leto 2 – Trs, 3 – Kremen, 4 – Hiša, zatem 5 – divji Kunec, 6 – Trs, 7 – Kremen itd. vse do 13 – Trs. Na enak način dobimo naslednje tri skupine po 13 let, kar skupaj daje 52 let ali ciklus Toximolpilli.
Te štiri skupine po 13 let so za Azteke imele pomembno vlogo. Njihov izvor je zasnovan na opažanju, da ozvezdje Plejad vsakih 52 let prehaja skozi zenit. Azteki so verjeli, da se svetovne katastrofe dogajajo na koncu posameznega ciklusa po 52 let.

Noč, s katero se končuje koledar Toximolpilli, je noč ceremonije Novega Ognja, ki so jo Azteki prebedeli v pričakovanju svitanja Novega dne. Ko se je naposled zdanilo, so zagrmeli bobni, flavte in druga glasbila, ki so oznanjala glasen začetek veselja in slovesnosti, saj bo človeški rod živel vsaj še naslednjih 52 let. Da bi se zahvalili za nov Toximolpilli, v katerem jim je dopuščeno živeti, so se vsi v slavnostnem sprevodu podali do mesta Novega ognja, ki ga je prižgal Veliki Svečenik. Od tod so Novi Ogenj ponesli po celotnem cesarstvu. Če bi azteško cesarstvo še danes obstajalo, bi svečanost Novega Ognja proslavljali v mesecu februarju leta 1976. Glede na to, da smo to noč preživeli, bo potrebno počakati na leto 2028, ko bomo lahko videli, kaj se bo zgodilo. 

Avtor: prof. Stjepan Palajsa, predsednik NA v Sloveniji
www.akropola.org