Srce v znanosti in duhovnosti

OGLAS

Srce ima poleg organskega pomena skozi zgodovino človeštva tudi velik mističen pomen. Za srce je človek od nekdaj verjel, da predstavlja duhovne in božje lastnosti v materialni obliki posameznika.

V starem Egiptu so zapisali v Knjigi mrtvih, da se je ob sodbi mrtvih tehtalo srce kot pomemben dejavnik pri odločanju o končni sodbi. Podoben simbolizem srca najdemo tudi v krščanskem Svetem pismu (tako stari kot v novi zavezi). Tudi starodavna filozofija označuje srce dokaj podobno. Grški filozofi so srcu dajali velik pomen . Aristotel je na primer srce označil kot sedež misli, razuma in čustev. Stari kitajski taoisti so verjeli, da je srce center duše (popek je center telesa, točke med očmi pa center uma), popolnoma enako kot stoiki (Zeno, Seneka itd.) v antični Evropi. Starodavna ezoterična modrost je srce opredeljevala kot povezavo med umom in najnižjo fizično obliko ter mu dajala pomen središča duhovne zavesti, kar dokazujejo starodavni misteriji (skrivni verski obredi), medtem ko je eksoterika ta koncept spremenila v smisel čustvene narave.

Kakor koli že, srce je po splošnem starodavnem in sodobnem prepričanju domovanje ljubezni, ki ima, kot koda kreacije vsega kar je, najvišji možen pomen. Danes se v novejši ezoteriki, raje rečeno eksoteriki (gre za širše poznane nauke, učenja in tehnike), večji poudarek daje na um, pravzaprav – mentalni aspekt človeka. Ta naj bi bil glavno vodilo v sodobnih duhovnih (eksoteričnih) tehnikah. Vsekakor se misel vrednoti mnogo bolj kot ljubezen, srce v modernih transformacijskih procesih. Veliko se govori o »moči« misli, mentalnega namena – uma.

OGLAS

V tem smislu se srce predstavi kot pasivno načelo, kar sicer po kitajski medicini je, vendar se ob tem pozablja na srce kot izvor čustev in občutkov, ki v vsakodnevnem življenju v materialni realnosti mnogo bolj vplivajo na misli, kot pa misli na čustva.

Zanimivo je, da so se že stari magi dobro zavedali prevlade srca nad umom, katerega so sicer uporabljali za nadzor nad zemeljsko stvarnostjo čustev in materiala. Poleg mentalnih formul je bil še bolj pomemben realističen »občutek« na fiziološkem nivoju, če so hoteli doseči določeno manifestacijo v fizični realnosti. Najmočnejše orodje starodavne in tudi sodobne magije je moč vizualizacije – imaginacije, ki združuje miselne koncepte, občutke in končne slike, ki pa ni nujno, da so vizualne narave. Misli so formula namena in obenem pot, končni rezultat pa je čista – občutena manifestacija na fizičnem nivoju, torej na nivoju fizičnega telesa, kar pomeni, da je rezultat morda celo v večji meri odvisen od človekove sposobnosti realizacije »srčnega« koncepta kot pa umskega dela. Mimo besed bi lahko zapisal: srce – ljubezen je mnogo močnejše kot pa gola misel.

Sodobna znanost je dokazala vpliv misli kot energijsko frekvenčno delovanje na realizacijo v obliki materialne realnosti, vendar je prav tako dokazala tudi vpliv delovanja srca na to isto zemeljsko razsežnost.

Popolno koherenco človeškega bio sistema je dokazal Clive Backster, ki je eksperimentiral s poligrafom (detektor laži), obenem pa je tudi dokazal vpliv srca – čustev na fizično telo. Poskusni osebi so odvzeli vzorce celic iz ustne votline in jih prenesli na dvanajst kilometrov oddaljen kraj. Te celice so priključili na poligraf, obenem pa na drugi poligraf tudi poskusno osebo. Kljub temu da so bile celice ločene od telesa poskusne osebe, je bil čustven odziv popolnoma enak – na ločenih celicah in na telesu poskusne osebe. To dokazuje nelokalno povezavo vseh celic v človeškem telesu neodvisno od medsebojne oddaljenosti.

Naslednji – podoben eksperiment je izvedla vojska ZDA. Raziskovalci so vzeli vzorce DNK iz ust določene osebe in jo dali v aparaturo, ki je merila njeno aktivnost. Nato so poskusno osebo, ki so jo premestili v drug prostor – oddaljen od aparature, ki je merila aktivnost DNK, podvrgli »čustveni« stimulaciji, ki je pri tej osebi izzvala čustveni odgovor v obliki jeze, ogorčenja, veselja, sreče ali strahu. Rezultat je bil identičen zaključku Backsterjevega eksperimenta. DNK je čustveno reagirala natanko istočasno in enako kot »darovalec – poskusna oseba«, ki je bila prostorsko oddaljena od nje.

Zanimiva sta tudi eksperimenta v Institutu HeartMath v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. HeartMath je pionirska raziskovalna organizacija iz severne Kalifornije v ZDA, ki se ukvarja z raziskavami z namenom dokazati, da je pomen srca mnogo večji za človeka (v holističnem smislu), kot pa da predstavlja le »črpalko« krvi.

V prvem eksperimentu so izolirali nekaj DNK ljudi, ki so bili naučeni, da občutijo in izrazijo »koherentna« človeška čustva (čista čustva ljubezni, sočutja, hvaležnosti, jeze, besa in sovraštva) po lastni izbiri – namenoma. In to so med poskusom tudi počeli. Odziv izolirane DNK pod mikroskopom je bil zelo zanimiv: Ta se je ob čustvih svojega donatorja kot so ljubezen, empatija, hvaležnost – popolnoma »sprostila«, medtem ko se je ob izražanju čustev sovraštva, jeze in besa popolnoma »skrčila« v obliko majhnega vozla.

Ti eksperimenti nam daje jasno vedeti, da je človek neločljivo povezano bitje, obenem pa – kar je še pomembnejše: naša čustva – srce imajo neposreden vpliv na DNK, torej na tisto, kar vpliva na našo fizično realnost – na notranji in zunanji svet.

Zanimiv je tudi eksperiment, ki so ga opravili prav tako v inštitutu HeartMath. V bistvu so nadaljevali raziskave dr. Deana Radina o vplivu misli med različnimi osebami in obenem o izražanju »jasnovidnosti«. Pri prostovoljcih so merili galvansko reakcijo kože, možganske valove (EEG) ter EKG, ki je meril spremembe srčnega utripa. Poizkusne osebe so gledale v prazni, beli ekran računalnika. Po nekaj sekundah se je na ekranu pojavila slika. Uporabljali so dve vrsti slik. Prva skupina slik je bila namenjena umirjanju (predstavljale so nasmejane ljudi, naravo itd.), druga skupina slik pa naj bi povzročala čustveno razburjenost (posnetki obdukcij in seksualni prizori).
Računalnik je iz skupine 45 slik povsem naključno izbiral po eno sliko, tik preden se je ta pojavila na ekranu. Raziskovalci so želeli odkriti, v katerem trenutku se bo odrazilo čustveno vzburjenje v telesu, možganih in v srcu. Seveda so odkrili, da srce kot tudi telo in možgani reagirajo na slike. Odkritje pa je bilo malce presenetljivo, saj je srce reagiralo prvo, preden se je na EEG pojavila kakršna koli možganska aktivnost – torej preden je oseba sploh »videla« sliko. Po tem takem pridemo do zaključka, da srce reagira hitreje kot možgani, kar je po dosedanjem razumevanju človeških telesnih funkcij – popolnoma nelogično.

Najbolj zanimivo odkritje pa je šele sledilo. Srce in možgani so reagirali na sliko nekaj trenutkov prej, preden se je ta sploh pojavila na ekranu. Povsem nezmotljivo so možgani in srce napovedali kakšen motiv se bo pojavil na monitorju nekaj sekund kasneje. V poštev moramo vzeti, da so se slike pojavljale povsem naključno in ne po nekem prej določenem vrstnem redu. Zaključek sam je lahko dvoumen: ali je srce napovedalo dogodek v prihodnosti ali pa manifestiralo – izzvalo prihodnost. Vendar nam to v vsakem primeru znova potrjuje primarno vlogo srca v percepciji in tudi manifestaciji na povsem fiziološki ravni.

Verjetno so vsem znani eksperimenti Emota, ki je raziskoval in dokazal vpliv čustev na kvaliteto vode, oziroma strukturiranje kristalov. Prav tako poznamo vpliv molitve iz srca na »očiščevanje« vode in okolja na sploh, kar dokazujejo poizkusi, ki so se odvijali pred leti na Japonskem. Dolgoletne raziskave transcendentne meditacije (TM) v ZDA nam statistično pokažejo, kako je bivanje ljudi, ki so vsakodnevno izvajali TM, vplivalo na kriminalna dejanja (agresijo) v okolici. Stopnja kriminala je v teh okoliših padla na najnižjo v celotnih ZDA. Jasno je, da se s TM izraža ljubezen in mir, saj gre za človekovo poenotenje s svojo dušo.

V vzhodni ezoteriki je že mnogo stoletij znano dejstvo, da je srce – ljubezen tisto, kar omogoči resnično uspešno manifestacijo prošenj, molitev in vsakršnih namenov. Srce pomeni most med telesom in duhovnim v človeku, torej je njegovo popolno sodelovanje nujno potrebno za realizacijo naših želja v materialno realnost. Če pogledamo srce kot pomembno bazo, kjer domuje ljubezen in sočutje ali pa tudi kot most, ki povezuje in omogoča prestrukturiranje univerzalne energije, vidimo, da brez aktivacije srca ne naredimo dosti. Sam um je omejen, pot do duha v sebi in posledično harmonijo z božanskim v sebi dosežemo le skozi ljubezen in mir. Eno pogojuje drugo in oboje se nahaja natanko v srcu.

Avtor: Matjaž Bogdan Zepan

foto: freedigitalphotos.net