Kitajska modrost
Vse več ljudi se obrača na tradicionalno kitajsko medicino, več kot štiri tisoč let star medicinski sistem, ki je znan kot dopolnilo moderne konvencionalne medicine, saj lahko s preprečevanjem funkcionalnih telesnih motenj prepreči marsikatero bolezen, a tudi omili različne bolezenske simptome.
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) je zasnovana na filozofskem načelu, ki razume človeka kot vesolje v malem (mikrokozmos). Tako naj bi se človeško telo večino življenja ob pomoči regulacijskih mehanizmov samo prilagajalo notranjim in zunanjim spremembam.
Tudi slabo počutje je znak neravnovesja
Zdravnika TKM ne zanima zgolj bolezen, marveč človek. Tudi človekovo slabo počutje obravnava kot bolezen, kajti slabo počutje kaže na neravnovesje. TKM je namenjena predvsem odpravljanju funkcionalnih motenj, kot so vrtoglavica, glavoboli, bolečine v mišicah in sklepih, motnje spolne sle, alergije, vnetja živcev, napihnjenost, neuravnovešenost avtonomnega živčnega sistema … Zaradi celostnega pristopa k človeku in neagresivnih metod zdravljenja je odlično dopolnilo moderne medicine.
Iskanje neravnovesja
Osnovno mersko orodje je zdravnik, ki mora, če naj natančno poišče neravnovesje, imeti veliko izkušenj in znanja. Zdravnik si pomagajo s štirimi osnovnimi metodami: z opazovanjem, s poslušanjem, spraševanjem in otipavanjem. Zdravnik vse znake, ki jih najde ob pomoči teh metod, obravnava v odvisnosti od drugih. Ko pridobi bolezensko sliko, na njeni osnovi določi zdravilno protisliko, s katero si pomaga pri izboru metod in tehnik zdravljenja. Zdravnik posluša govor in dihanje, sprašuje po bolečinah, psihofizičnem počutju, teku, spanju, menstrualnem ciklusu … Tako opazuje stanje “duha”, gibanje, obraz, glas, površino ušes, toploto delov telesa, zlasti oči in jezik, ki je v TKM specifičen kazalnik telesnega stanja. Z opazovanjem posameznih delov, ki zrcalijo celoto, tako sestavi celotno podobo stanja.
Merjenje pulza na zapestni arteriji …
Merjenje pulza poteka s tremi prsti in na obeh rokah, pri čemer zdravniki razlikujejo med 32 različnimi kvalitetami pulza. Ocenjujejo globino, hitrost, moč, obliko in ritem pulza. Ker je normalen pulz odvisen tudi od klimatskih okoliščin, starosti, spola, čustvenega stanja, a tudi od telesne zgradbe, interpretacija merjenih lastnosti zahteva veliko izkušenj. Druga pomembna metoda se nanaša na tipanje natanko določenih akupunkturnih točk, ki so v primeru neustreznega delovanja notranjih organov boleče na pritisk.
Po TKM na človeka vplivajo trije sklopi bolezenskih dejavnikov:
•zunanji (veter, temperatura, vlaga …),
•notranji (močna, dolgotrajna čustva, ki prevladujejo)
•ter nevtralni (nezmernost pri prehranjevanju, delu in spolnosti).
TEHNIKE ZDRAVLJENJA
•Najbolj znana in pogosto uporabljena metoda, ki je v zahodnem svetu pogosto sinonim za TKM.
•Zaradi intenzivnosti učinkuje najhitreje.
•Izraz izhaja iz latinskih besed acus (igla) in pungere (zbadati).
•Osnovni namen zabadanja igel v akupunkturne točke je vzpostavitev ravnovesja v pretoku energije.
•Akupunktura je najbolj invazivna od vseh metod TKM in ni primerna za otroke.
TUINA
•Tuina je že vse od začetka integralni sestavni del TKM.
•Izhaja iz besed za osnovni masažni tehniki tui (porivanje) in na (držanje).
•Tuina je za bolnika ena od prijetnejših oblik TKM, medtem ko je za terapevta najzahtevnejša.
•Celostna in energetska načela ter namen te metode so enaki kot pri akupunkturi, drugačno je le terapevtsko sredstvo – zdravnik uporablja roke. Terapevt uporablja različne prijeme in tehnike, ki jih prilagodi vsakemu človeku posebej.
•Poseben del tuine je namenjen tudi otrokom in dojenčkom.
ZELIŠČARSTVO
•Mešanice pripravkov zdravnik predpiše za vsakega pacienta posebej.
•Pripravki so pretežno rastlinskega izvora, v nekaterih mešanicah so tudi sestavine živalskega izvora in minerali.
•Izdelujejo jih po načelu petih okusov (teorija petih elementov) in štirih energij (vroče, toplo, hladno in mrzlo).
•Pripravek sestavljajo osnovni del, ki je namenjen odpravljanju pacientovih težav, in dodane sestavine, ki vplivajo na učinkovitost pripravka. Ker so lahko nekatere sestavine mešanic tudi strupene ali imajo neželene učinke, pripravki vsebujejo dodatke, ki te učinke izničijo.
TERAPIJA S PREHRANO
•Dopolnilo vsem drugim tehnikam zdravljenja je uravnavanje prehrane s trenutnimi potrebami telesa.
•Kitajska terapija s prehrano sloni na filozofiji jina in janga ter teorije o petih elementih in načinu priprave.
•Živila jin so hladna (jajčevci, proso, solata, sojin sir, jabolka), mrzla (sol, paradižnik, bambusovi vršički), kisla, grenka ali slana (lubenice, zeleni čaj …). Živila jang so topla (breskve, ingver, češnje, kostanj, meso), vroča (sladka rdeča paprika, poper), pekoča in sladka (česen, ocvrta hrana), v telesu pa sprožajo toploto.
•Zdrav jedilnik zaznamuje uravnotežen odnos med vsemi okusi, prilagojen pa mora biti tudi letnemu času.
ČI GONG
•To je delo z energijo či, ki krepi zlasti obrambni či.
•Gre za sistem dihalno-gibalnih vaj, namenjen samozdravljenju.
•V TKM je či gong namenjen ohranjanju zdravja in regeneraciji.
•Vnaprej določeno zaporedje gibov notranjih borilnih veščin (forme) blagodejno učinkuje na vse telo, ga krepi in sprošča, vzpostavlja pravilno držo telesa in lahkotno premikanje.
FENG ŠUJ
•Izraz pomeni veter in voda.
•Feng šuj uči, kako okolje vpliva na človeka in njegovo počutje.
•Elementi feng šuja so globoko vtisnjeni v kitajsko miselnost. Primerna postavitev bivališča vpliva na človekovo zdravje, zato je zdravljenje prilagojeno prostoru. Izbor terapije je odvisen tudi od zemljepisne lege in vremenskih razmer.
ASTROLOGIJA
•Pomaga pri izbiri metode TKM in pristopa k pacientu v skladu s časom. Vsak letni čas ali drug naraven ritem zahteva drugačen pristop.
•Zdravljenje, umerjeno po “biološki uri”, temelji na predpostavki, da je v posameznem meridianu vsaki dve uri prisotna najvišja vrednost čija; takrat je najprimernejši čas za zdravljenje. V urah, ko je v meridianu najmanj čija, je pripadajoči organ najmanj primeren za obravnavo.
Avtor: Mitja Perat
www.viva.si
