Dežela, kjer je vse prav – Altaj

OGLAS

Zapis Marie Ane Kolman: Pred dnevi sem se vrnila z dežele, kjer je vse PRAV. Ta dežela se imenuje ALTAJ. V altajskem jeziku ime pomeni Zlate gore.

Altaj je področje južne Sibirije, ki meji na Mongolijo, Kitajsko in Kazahstan. Najvišja gora je 4509 m visoka Beluha, ki se v altajskem jeziku imenuje Ak sümer in tudi Uč sümer, kar pomeni Sveta gora, Oltar sveta in tudi Gora treh človekovih duš. Gora ima namreč tri vrhove, na katerih bivajo duhovi zgornjega, srednjega in spodnjega sveta. Po verovanju Altajcev  tudi v človeku bivajo trije duhovi: v človeku biva njegov duh ali duša, pred človekom hodi nebesni duh, ki človeka vodi po življenjski poti kot je zapisano v njegovi usodi, za človekom pa hodi duh njegovih prednikov, ki človeka povezuje s spodnjim svetom. Zato Altajci za nazivanje človeka uporabljajo množinsko obliko Vi.

Vera Altajcev se imenuje burhaizem, ki vsebuje elemente lamaizma in šamanizma. Beseda burhaizem izvira iz mongolske besede burhan ali buda han, kar je poimenovanje za Boga ali  Vsevišnjega. Šamanizem je vera v duhove, ki jih šamanska kozmologija uvršča v tri vzporedne svetove: zgornji, srednji in spodnji svet.

OGLAS

Altajci priznavajo boga Kudaj kot trojstvo duhov treh svetov. V zgornjem svetu vladajo duhovi Tengeri, ki nam pišejo usodo. V srednjem svetu, kjer živimo, določajo naše življenje duhovi Gospodarja Altaja. V spodnjem svetu, kamor človekova duša odpotuje po smrti, bivajo duhovi, ki duši pomagajo, da se očisti – ti duhovi namreč stremijo k čistosti rodu in odločajo o tem ali se bo rod nadaljeval ali izumrl.

Na Altaju živi močna obredna kultura osnovana na prastarih znanjih o nastanku in razvoju mikrokozmosa in makrokozmosa, zakonih časa, spoštovanju zakonov narave, ohranjanju in razvoju genofonda človeštva. Vsak obred nosi sakralna znanja, ki izhajajo iz etnogeneze – genske zasnove naroda.  Altajci za obrede ne potrebujejo ne oltarjev ne cerkva – obredi so del njihovega vsakdanjega življenja: obred je kurjenje ognja, obred je zajemanje vode iz izvira, nabiranje gozdnih sadežev, lov, priprava drv za zimo… Obredni so medsebojni odnosi v družini, pozdrav Umaj ene ali Soncu vsako jutro in vsak večer, obredni je celo altajski jezik, ki je bil prvotno sredstvo sporazumevanja med človekom in duhovi.  Spoštljiv odnos do narave izhaja iz vedenja, da je sestava fizičnega telesa človeka enaka sestavi zemlje, kjer se je človek rodil.  Altajci znanja o kozmogenezi (nauk o nastanku in razvoju kozmosa), geogenezi (nauk o nastanku in razvoju Zemlje) in etnogenezi (nauk o nastanku in razvoju naroda) preprosto dedujejo, saj vsak Altajec nosi  spomin na kar sedem rodov svojih prednikov. Vedenje o dogajanju v zgodovini Zemlje in človeštva, ki ga poznamo iz mitov, legend in svetopisemskih zgodb, je Altajcem živ spomin na čas vesoljnega potopa, preseljevanja narodov, na čas, ko je sinja volkulja vzredila prvega Altajca.

Altajci vedo, da  je mati Zemlja živo bitje in da ima vse dele telesa kot jih ima človekovo telo. Altaj je srce planeta Zemlja, ki  organizmu omogoča življenje. V srcu domuje človekova duša, ki jo imenujemo tudi podzavest, ki hrani genetski zapis naših prednikov. V podzavesti se hranijo znanja in vrednote etnosa. Povezana je s kozmičnim razumom in višjimi silami.

Altajci se od nekdaj poklanjajo naravi – zemlji, drevesom, rastlinskemu in živalskemu svetu: častijo gore, prevale, vodne izvire, cedro, macesen, brezo, brinje, kamne, živali in rastline. Otrok ob rojstvu dobi kot zaščitnike svoje drevo, svojo žival in svojo goro, na kateri domuje njegov duh zaščitnik. Do tretjega leta se otrok imenuje Bajlu, kar v altajščini pomeni domovanje duha. Ko se mečava na otrokovi glavi popolnoma zaraste, se duh zaščitnik vrne na goro.

Na Altaju raste 2160 različnih rastlin, od katerih 703 vrst uporablja tradicionalna ljudska medicina. Izjemna zdravilna moč rastlin je zagotovo posledica naravnega okolja in geološke sestave zemlje, iz katere rastejo. Geološke analize površja Altaja so namreč pokazale, da so v tej zemlji prisotni popolnoma vsi elementi iz periodnega sistema elementov, ki ga je leta 1869 prvi postavil ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev.

Sodobna znanost pri raziskavah in razlagah genofonda naroda izhaja iz dejstva, da genom vsebuje vse dedne podatke, ki so kodirani v DNK. Altajci to zakonitost razlagajo kot prisotnost treh svetov v človeku: zgornji svet ali Tengeri, srednji svet ali Suj in spodnji svet ali Jer. V staroruski kozmologiji se ti trije svetovi imenujejo PRAV, JAV in NAV. Vsak svet se v človeku odrazi kot določen genom:

Prvi genom ima v sebi informacijo ognja, ki je povezan s kozmično energijo. Formira se pri spočetju otroka. Genom ognja je center duše. Vsakodnevna molitev krepi ta genom in človeku daje energijo ognja, ki krepi njegov duh.

Drugi genom ima v sebi informacijo vode, ki se formira v fazi formiranja človekovega organizma. Ta genom človeka oskrbuje z energijo vode vse življenje in omogoča normalno delovanje vseh organov. Pomembno je, da se človek prehranjuje s hrano s svoje zemlje in pije vodo iz svojih izvirov. Tuja hrana in voda v 3. generaciji pripelje do mutacij organizma.

Tretji genom ima v sebi informacijo zemlje, ki se razvije v zadnji fazi razvoja organizma v maternici. Genom zemlje je odgovoren za povezavo človeka s predniki. Vsebuje ves hologramski spomin oz. informacijo zemlje in rodu. S pomočjo hologramskega spomina je človek sposoben uporabiti znanja in sposobnosti svojih prednikov. Altaj hrani hologram materinskega gena. Zemlja, kjer smo rojeni, hrani hologram očetovskega gena. Zemlja je nosilec spomina, v njej so shranjena vsa dejanja in vse misli vseh ljudi v vseh časih.  Altajci pravijo: nič ni močnejšega od ognja, vode in zemlje. Ko se na določenem delu Zemlje nakopiči dovolj slabih misli in dejanj in je dosežena kritična točka, se Zemlja sama od sebe očisti: s potresi, poplavami, potopi, zaledenitvami … Zato se je zgodil potop Atlantide,  zato sta zamrznili  Arktika in Antarktika.

Altajci verjamejo, da je srce planeta Zemlja prav Altaj, ki Zemljo s popkovino povezuje s Soncem ali Umaj ene, ki je vrhovna boginja nebesnega panteona. Sonce je v altajščini ženskega spola in predstavlja boginjo, medtem ko je luna moškega spola in predstavlja moški princip. Po soncu in luni se ravna tudi altajski koledar ali  po altajsko kalinjar. Beseda je sestavljena iz dveh besed: kalin (prihodnost), jar (napoved). Altajski koledar sestoji iz sončnega in lunarnega koledarja, ki sta usklajena. Gre za dvanajstletni sistem položaja 12-ih nebesnih planetov sončnega sistema, ki neposredno delujejo na Zemljo. Koledar ni le časovnica, ampak predvsem  sistem kozmičnega in zemeljskega dogajanja, ki človeku omogoča vpogled v evolucijske procese v kozmosu. Človeštvo je v svojem razvoju prešlo več cikličnih obdobij razvitja kozmosa in Zemlje. V vedskem, pa tudi tradicionalnem učenju Altaja je znan čas zamenjave  polov, ki se zgodi vsakih 14400. Tik pred tem dogodkom nastopi 13 letno obdobje, ki ga Altajci imenujejo »krilata zemeljska leta«. V tem času  ima človeštvo možnost, da se prilagodi novemu času in novim energijam, ki nastopijo z menjavo polov. Ne gre le za klimatske spremembe, ampak tudi za spremembe v  genofondu. V času 13-ih prehodnih let se na Zemljo zlivajo ogromni potoki ognjene energije z vseh 12 planetov sončne sistema, ki vplivajo na Zemljo, kar vpliva na genetski potencial človeka. Ta energija prebuja človekov genetski spomin.

V altajskem koledarju je 13. zemeljski mesec, ki se po principu časovne izravnave dodaja vsako tretje leto. Imenuje se janjar ai ali mesec obnovitve. V obdobju 14400 let se tako nabere 13 »krilatih zemeljskih let«, ki jih vrhovna boginja Umaj ene ali Sonce podarja Altaju kot materi Zemlji, da bi v tem času vrnila svoje otroke k izvoru. Zato se v tem obdobju pri narodih prične porast pasionarnosti. Pasionarnost je nepojasnjen zagon duhovne in biološke energije, ki nenadoma vzpodbudi močan zgodovinski tok. Pri posamezniku gre za pojav »mikromutacije« kot to osebno pasionarnost imenuje ruski zgodovinar Lev Gumiljov.  Mutacija se zgodi kot posledica povečanega pretoka biokemične in duhovne energije, ki jo posamezniki prejemajo iz okolja in vesolja. S pomočjo te energije posamezni ljudje spreminjajo zgodovinsko geografijo.  V času povečane pasionarnosti se pojavi  mnogo namišljenih in pravih duhovnih voditeljev, iskalcev duhovnosti in  pravega smisla življenja.  V zgodovini človeštva si obdobja povečane pasionarnosti sledijo vsakih 1200 let. Na preseku časa se dogajajo velike spremembe v družbi in v posamezniku.

V »krilatih zemeljskih 13-ih letih« je človeštvu dana možnost prestopiti v novo stopnjo razvoja. To je čas, v katerem se bo zaključil veliki cikel 14400 let evolucijskega razvoja. Po preteku tega obdobja bo nastopila galaktična prerazporeditev planetov, ko bo 12 planetov stopilo v popolnoma drug položaj v odnosu do Zemlje. Vsako živo bitje je podvrženo genskim spremembam. Če geni ohranijo svojo izvorno strukturo, imajo možnost preživetja v novi dobi. Če je v genih prišlo do sprememb, je tako bitje obsojeno na propad. Pri tem ne gre za anomalije zgolj na celičnem nivoju, ampak za odstopanja od stanja PRAV predvsem v smislu mišljenja in delovanja. Kozmična izravnava, ki se bo zgodila v času, ki je znan le izbrancem, bo astronomsko gledano postavitev vseh 12 planetov in Zemlje v ravno črto. Materija sledi duhu, kar pomeni, da se bo pred tem dogodila kozmična izravnava v duhovnem smislu in preživelo bo le tisto, kar je PRAV. Altaj to stanje zavesti in duha ohranja, zato bo kot pravijo Altajci, v času velikih dogajanj ob zasuku polov, prav popkovnica, ki preko Beluhe povezuje Altaj z Umaj ene, tista, ki bo ohranila življenje na Zemlji.

Opis fotografij z Altaja:

–        Dolina Jarlu, imenovana tudi Vrata bogov in Oltar bogov. V tej dolini je šamanski kamen, ki so mu pred leti vtisnili 3 kroge Pakta miru – gibanja slikarja, filozofa in teozofa Nikolaja Konstantinoviča Rericha, ki je na tem področju iskal Šambalo (slika zgoraj)

–        Beluha in jezero Akkem (Bela voda po mongolsko, od tod poimenovanje Belovodje)

–        Vas Kučerla – zadnja vas v Ust-Kokskem rajonu. Od tu naprej ni več cest in civilizacije. Pot proti Beluhi lahko nadaljuješ peš ali na konju. Ljudje v tej vasi živijo mirno in srečno v odvisnosti od narave in samih sebe.

Avtor: Maria Ana Kolman