Koncept dveh družin
Partnerja se razideta in ostaneta v zdravih poslovnih odnosih, kot temu rada rečem ter zgledno dogovorno skrbita za vzgojo otrok. Zakaj poslovni odnos med bivšima partnerjema, ki ostajata starša? Ker, če bi rekla, da naj ostaneta prijatelja, bi bilo nekako čudno, saj če bi se razumela in bila poleg vloge partnerjev tudi v vlogi prijateljev skozi trajanje partnerske zveze, se najverjetneje ne bi razšla. Če pa rečem, da naj bivša zakonca ostaneta v nekakšnih dobrih »poslovnih« odnosih, to večina ločenih parov razume, da se res odgovorno potrudita zavoljo dobrobiti otrok.
Po končanem enoletnem svetovalnem procesu me pokliče stranka, da bi želel z mano deliti nekaj čudovitega. Res sem vedno hvaležna za vse tiste moje ljube stranke, da se kdaj spomnijo name in mi podajo kakšno povratno informacijo, da vem, kako jim gre, ko prenehajo hoditi na svetovanje. Se mi milo stori.
Se dobiva na kavi in gospod pred mene porine risbico hčerke, ki gre letos v prvi razred. V vrtcu so risali svojo družino in deklič nariše dve družini. Na zgornji polovici papirja je na veliko narisan oči s točno takšnimi razmršenimi lasmi, kot jih ima v resnici, poleg njega je ona sama velika polovico očija, za rokico drži sestrico, ki ima dve leti in risbica se nadaljuje v liku očijeve nove žene, ki je mamica sestrice, kako je enako velika kot sama deklica. V spodnji polovici je druga risbica, ki kaže ponovno dve osebi, ki sta približno enako visoki in sicer deklico samo in njeno mamico.
Bila sem ganjena, oče dekliča pa tudi in je to vzhičenje želel deliti z mano, ker meni, da sem tudi jaz zaslužna za to, da je razumel, kako pomembno je negovati odnos z dekličino mamo, kljub razhodu in da se zaveda, da njegov otrok odrašča v čustveno in osebnostno zdravo osebnost, v dveh domovih.
Koncept dveh domov je lahko doseči, če sta oba starša, ki ne zmoreta biti več v partnerski zvezi dovolj zrela, odgovorna in osebnostno funkcionalna, da odžalujeta razpad družine in izgubo rednega videvanja otroka, a se zavedata, da se bo otrok počutil mirnega, varnega, sprejetega in ljubljenega, če bosta onadva zmogla prijazno in spoštljivo komunikacijo, kljub bolečini, izdaji, žalosti, jezi ali razočaranju, kar so čustva, ki običajno sledijo razpadu ljubezni in odnosa.
Zakaj danes tako poudarjam koncept dveh domov?
Pišem o tem, ker poznam veliko primerov, ko bolečina in jeza enega od partnerjev botruje temu, da v vrtinec negativnosti, zamer, nespoštljivega ali celo nasilnega vedenja potegne bivšega partnerja in seveda s tem tudi otroka. Vsak od ločenih partnerjev ima pravico biti žalosten, jezen, nemočen, besen, izdan in temu primerno je potrebno to paleto občutij adresirati, na teh čustvih delati, dovoliti, da sčasoma izzvenijo in imeti v primarnem pogledu vedno bistvo: otroku omogočiti varno in zdravo odraščanje, ki ga starši omogočamo skozi vzgled in dejanja, ki kažejo, da zmoremo iti v življenju naprej, kljub trenutni bolečini ali jezi.
Za tovrstno osebnostno »preobrazbo« je potrebno veliko volje, moči in pripravljenosti se soočati s svojimi notranjimi demoni, ki bruhnejo na dan, ko se nam podre partnerski svet. Ne, nikakor ni enostavno in tudi ne mine ravno hitro, a verjemite, da vedno na koncu tunela posije sonce. Sem tudi sama bila v točno opisanih situacijah ob razdruževanju zakona, a sem vedno imela pred očmi dobrobit najine hčerke in sem vedela, da me bodo čustveni izzivi okrepili, saj si nisem dovolila, da bi me porušili in uničili. Ker sem se dobro zavedala, da me hči potrebuje še mnogo zdravih let.
Če ste se zataknili v močnih čustvenih bolečinah, ne veste kako naprej, ostali ste sami z otrokom in se vam zdi, da je konec sveta, nikar! Poiščite sočutno strokovno pomoč in nasvet. Ne do odleglo čez noč, a slej kot prej bo spet svetlo. Verjemite mi.
