KRALJ IN KRALJICA
“Življenje je sila, ki neprestano izvira iz nezavednega, iz vodnjaka. Življenje je tisto, ki rojeva, ne mi. Ne odločaš sam, temveč odloča življenje. Lahko si sicer želiš določenega rezultata ali dosežka, a pot do tja in način, kako se bo dosežek manifestiral, je stvar življenja. Tudi v alkimiji se kralju proti koncu opusa naposled pridruži ženska – kraljica. Kralj je že v starih izročilih in mitologijah predstavljal sintezo med ego-zavestjo in sebstvom, tj. globljim jazom, ki zajema širšo življenjsko celoto. V zadnjih fazah opusa je kralj ponavadi brez ene noge, enonogi, a poleg njega se pojavi kraljica, ki predstavlja tisto drugo sestavino, ki omogoča, da gredo stvari dalje. Ponudi mu »drugo nogo«, ki je drugo »stališče« (kot »stojišče«, srbsko »stajalište, angleško »standing point«), in nasprotja se naposled lahko združijo. Šele preko kraljice se lahko alkimijski opus dovrši. Zgodi se coniunctio – dokončna združitev jina in janga, nezavednega in zavesti, ženskega in moškega, pasivnega in aktivnega, pač vseh nasprotij, ki so osnovni sestavni del alkimije in s tem življenja v splošnem. Pomembne stvari se vedno dogajajo v parih: alkimisti so delali v parih, psihoterapija dela v parih, partnerstva se ustvarjajo v parih, družina nastaja iz parov.
Tako, in v tem dolgotrajnem alkimijskem opusu moški lahko izboljša in izgotovi svojo osebnost. Dolgotrajno dvorjenje, zapisano v tradiciji, ima evolucijsko osnovo. Če rečem po alkimijsko, kraljici je treba dati prednost. In to ne samo zaradi kurtoaznosti. Ne, za osnovno gentlemansko držo obstaja krepko globlji razlog! Življenju je treba dati prednost. Lahko si nekaj želiš in to morda celo nameravaš pripeljati do konca kot svoj cilj, ga tudi primerno prepoznaš, ampak dovrši se samo takrat, ko daš življenju prednost. Tako kot jo daje moški ženski, če je pameten oziroma moder. Moški se mora podrediti ženski, človek življenju in, konec koncev, človeštvo naravi. Treba je sprejeti, kar naredi narava kot odgovor na človeško aktivnost. Takrat se lahko opus dovrši – zgodi se coniunctio, alkimijski spoj sonca in lune, zavesti in nezavednega, narave in kulture, znanosti in umetnosti, tehnologije in humanistike. Takrat se lahko začne razvoj na novi ravni – razvoj, ki si ga vsi tako želimo.”
Iz velikega intervjuja z Matjažem Regovcem, »Ves čas gradimo most med zavestjo in nezavednim«, spomladanska številka Revije Anima, 43-54, sprašuje Mateja Bartol
Fotografija: Etsy
