Ljudje me velikokrat sprašujejo, kaj pravzaprav je karmična diagnostika, in si želijo, da bi jim na čim krajši način razložila njeno bistvo. Na kratko lahko rečem, da gre za čiščenje podzavestnih vzorcev. Vendar ne samo to. Gre za čiščenje vzrokov za naše probleme v življenju. Tako se morda komu zdi popolnoma nepovezano in neumno raziskovati in predelovati čas bivanja v maternici, če pa je k terapevtu prišel zaradi problema, ker se ne razume s šefom. Podzavest ima svojo logiko in je našemu umu večkrat nerazumljiva.
Torej, če želimo razumeti karmično diagnostiko, je ne moremo razložiti v nekaj stavkih, ker gre za obširno tematiko. Moj učitelj, Marjan Ogorevc, je o tej temi napisal kar tri knjige, v katerih jo je podrobno razdelal in razložil.
Vendar pa sem si vseeno želela na čim krajši način povzeti glavne točke. Tako se je rodila zamisel o abecedi karmične diagnostike.
1. Karmična diagnostika (KD) išče in odpravlja vzroke za probleme na vseh področjih: težave v odnosih: partnerski odnos, z otroki, domačimi, odnosi s službi, odnos do sveta na splošno; razna čustvena stanja, kot so strahovi, depresije in podobno; fizične bolezni.
2. Naša podzavestna in zavestna prepričanja nam ustvarjajo življenje. Svet okrog nas se »obnaša« po naših pravilih (prepričanjih), ki jih imamo v podzavesti.
3. Srž metode je čiščenje podzavestnih prepričanj, travm, odvisnosti s poudarkom na vzrokih.
4. Človek je sestavljen iz več nivojev:
– duhovna raven,
– informacijska raven,
– energijska raven,
– fizična raven.
5. Vzroki za bolezni in ostale probleme se nahajajo na informacijski in duhovni ravni ter se kažejo kot motnje oz. spremembe na energijski ravni ter na koncu lahko tudi na fizični ravni.
6. Terapevt najprej pogleda energijske blokade, ki mu nakažejo, kje je težava. Nato gre na finejšo raven – informacijsko, kjer najde vzroke zanje.
7. Terapevt na informacijski ravni kot vzroke najde travme, podzavestne odvisnosti (od odnosov, idej, ipd.), podzavestne agresije in prepričanja.
8. Takšni vzorci so večinoma podzavestni, torej se jih v življenju običajno ne zavedamo. Če se dobro opazujemo, jih lahko prepoznamo po posledicah njihovega delovanja.
9. Zgoraj naštete vzorce posameznik ustvari sam tekom zdajšnjega življenja, v času bivanja v maternici, v enem ali več prejšnjih življenj; lahko jih prevzame od staršev oz. prednikov, iz kolektivnih struktur ipd.
10. Prevzemanje odgovornosti: posameznik sam je tisti, ki je ustvaril vzorce, ali na neki ravni dovolil, da se vzorci usidrajo v njegovo podzavest, ker se je skozi njih učil in pridobival izkušnje. Ker jih je sam ustvaril, ima tudi moč, da jih odpravi iz svojega sistema oz. jih nadomesti z drugimi, ki mu v zdajšnjem času bolj ustrezajo.
11. Človek sam je odgovoren za svoje življenje.
12. Če pogledamo z višjega vidika, z vidika duše, je vse le izkušnja. Duša zbira izkušnje, skozi njih se uči. Če podzavestne vzorce odpravimo, s tem ne izbrišemo izkušnje. Informacija o tem se je že zapisala v dušo.
13. Klient med terapijo sam sprošča blokade in vzorce, terapevt ga pri tem le vodi.
14. Po terapiji oz. delavnici vas bo mogoče mikalo, da se s svojci ali prijatelji pogovarjate o izkušnjah, travmah, vzorcih, ki ste jih prepoznali in odpravili. Če se to zgodi, govorite o njih v preteklem času: »Imel sem prepričanje…«. Vkolikor boste govorili v sedanjem času, se lahko zgodi, da jih prikličete nazaj.
15. Prepričanje je največkrat podzavestni vzorec, po katerem delujemo. Ustvarimo ga sami, prevzamemo od staršev, kolektivnega in podobno. Svet doživljamo na podlagi prepričanj. Vsa prepričanja so v času svojega nastanka služila dobremu namenu, kasneje pa nas lahko začnejo omejevati, zato je koristno, da jih odpravimo iz svoje podzavesti in jih po potrebi zamenjamo z drugimi.
16. Podzavestne odvisnosti so odvisnosti od odnosov, idej, prepričanj … To je ujetost v neko idejo (odnos, ipd), ki nam onemogoča, da bi se v situaciji, povezani s to idejo, svobodno odločali. Zaradi odvisnosti smo prepričani, da smo lahko srečni samo, če se le-ta izpolni.
Primer: odvisnost od otrok mi daje občutek, da sem lahko srečnen le, če imam otroke. Oni so smisel mojega življenja. Zaradi odvisnosti imam lahko težave pri zanositvi. Ko pa imam otroke, sem cele dni obseden z njimi; da bo z njimi vse vredu, da so nahranjeni, na toplem, oblečeni. Oni so cel moj svet in moja sreča. Takšen starš se navadno zaveda, da njegovo delovanje ni najbolj zdravo, ampak tega ne zna spremeniti.
17. Podzavestna agresija se navadno rodi na podlagi podzavestne odvisnosti. Ne gre za izraženo agresijo, ampak za pasivno agresijo, kot jo nekateri imenujejo. Gre za »jezen« energijski napad. Primer, če imamo podzavestno odvisnost od otrok, bomo prepričani, da samo otroci lahko osmišljajo naše življenje. Kdorkoli bi predstavljal nevarnost tej ideji oz. dejansko našim otrokom, ga bomo energetsko napadli. Če imam podzavestno odvisnost od otrok in jih zaradi tega ne morem imeti, se lahko zgodi, da usmerim podzavestno agresijo v samo sebe.
