To ni več čas za odlašanje. To je čas za mehko, nežno, a odločeno dejanje. Za besedo, ki prihaja iz srca. Za korak, ki prihaja iz poguma. Za konec, ki vodi v začetek. Vprašajte se: Kje sem si zatiskal oči? Kaj sem moral videti, pa sem gledal stran? Kdo sem, ko ne igram več vlog? In potem – stopite korak naprej. Brez opravičevanja. Brez samopomilovanja. Samo vi, resnica in ta trenutek. Ker… to je rojstvo vas brez mask. To je zaključek stare zgodbe.
To je resnični začetek novega poglavja. Če boste ta vikend jokali – jokajte. Solze niso šibkost. So katarza. So čiščenje. So voda, ki umije stari prah z vaših kril. Če boste molčali – molčite s polnostjo. Kajti tišina v tem času govori glasneje kot vse besede. Če boste koga objeli – ga objemite z vsem srcem. Brez strahu, da boste izgubljeni, če odide. Ljubezen ni posedovanje. Ljubezen je prisotnost. In le tisti, ki zna biti prisoten, zna zares ljubiti.
Naj vam prihajajoče obdobje prinese mir v srcu, jasnost v mislih in moč v duši. Naj se v vas prebudi zavest, da ste lahko iskreni – do sebe in drugih. Naj odnosi, ki temeljijo na resnici, postanejo še močnejši. Naj odnosi, ki temeljijo na vlogah, preprosto odpadejo. Naj se v vas naseli pogum, da stopite na pot, kjer se nič več ne igrate – ampak končno resnično živite. In ko boste pripravljeni… bo novo že tam. V vas. Za vas. Z vso Ljubeznijo, ki jo premore vaše srce.
Naj vas na poti spremljajo: Ljubezen, Sreča, Zdravje, Prijaznost, Potrpežljivost in obilje dobrih priložnosti. In čeprav je novo še v povojih – občutite ga. Tiho utripa pod površjem. Čaka, da ga prepoznate. Čaka, da mu naredite prostor. Čaka, da mu rečete: »Dobrodošlo. Zdaj sem pripravljen živeti drugače.« Naj bo ta konec teden tvoje svetišče. Očisti svoj dom. Odpusti stare misli. Zapri knjigo, ki ti je služila – in napiši novo. Z zlatimi črkami. Z zavedanjem, da ti ni treba več živeti na pol. Ker… ko nekaj umre, se rodi prostor za Resnico. In Resnica si ti.
Z ljubeznijo in svetlobo, ki jo v tem času potrebuješ bolj kot kdajkoli.
Ohranjajte visoko naravnanost.