Ko tehtnica Boginje Maat zaniha nad srci sveta
Ko se poletje prevesi v svojo zrelejšo polovico in se Sonce zadrži nekoliko dlje v zenitu, da osvetli tudi kotičke, ki bi radi ostali v senci, na nebu zavlada arhetip Pravice. Nič več ne gre za hitenje ali metuljasto iskrivost – zdaj vstopamo v svetišče Resnice.
V egipčanski mitologiji boginja Maat drži tehtnico resnice. Na eno stran polaga srce, na drugo pero. In tisto srce, ki ni bilo obteženo z lažmi, krivico in zatajitvijo sebe, se lahko dvigne. Vse drugo mora skozi preobrazbo.
Avgust nas torej ne bo vprašal, koliko smo dosegli. Vprašal nas bo: koliko Resnice zmore tvoje srce?
Zdaj ni čas, da izbiramo bližnjice. Ni več prostora za prelaganje odgovornosti ali igranje vlog, ki smo jih prerasli. Pod tonom boginje Maat je vsak pogled v zrcalo obred – in vsaka beseda, ki jo izrečemo, nosila težo in posledico.
Avgust nas vabi v ravnovesje med dušo in svetom. V odnose, ki temeljijo na pravičnosti, ne na kompromisu. V notranjo integriteto, kjer se srce in dejanja zlijeta v eno resnico. V letošnjem avgustu bomo čutili, kako padajo maske – naše in tuje. V ospredje prihaja temeljno vprašanje:
ali lahko živimo z odprtim srcem tudi tam, kjer so bile rane najgloblje?
To ni mesec, ki bo prizanašal. A je mesec, ki bo osvobajal.
Kajti ko srce ne nosi več teže krivde, prilagajanja ali zatajitve, se zgodi nekaj svete preprostosti – mir znotraj.
Naj nas vodi Maat. Ne po poti brez napak, temveč po poti Resnice.
Naj bo avgust tehtnica, na kateri stehtamo vse, kar še zadržujemo – in si dovolimo postati lažji. Bolj svoji. Bolj živi.
Avgustovska Pravica bo tehtala vaše besede in dejanja. In pero Boginje Maat ne bo merilo, koliko ste naredili – temveč, koliko Resnice zmore vaše Srce.
Tehtanje srca, sodbe bogov in vrnitev k Resnici
Zdaj ni več obdobje vprašanj, zdaj smo prestopili prag sodbe.
Srce – tisto najnežnejše in hkrati najmočnejše jedro človeka – zdaj leži na tehtnici.
Na eni strani pero Boginje Maat.
Na drugi strani – vsa vaša dejanja, vse vaše besede, vse vaše tišine.
Avgust bo kot kozmično sojenje.
In Maat… ne sodi po pravilih sveta. Ona sodi po pravilih Srca.
Poštenost. Resnica. Pristnost.
Ali ste govorili Resnico – tudi, ko je bolela?
Ste stali za Pravico – tudi, ko je bilo nevarno?
Ste ljubili – tudi, ko je bilo lažje zapreti Srce?
A tokrat Maat ni sama.
V podzemlju so se zbrali bogovi.
Retrogradni koraki neba so prebudili starodavne sile.
Saturn, modri stric in učitelj, sedi s knjigo karme. V znamenju Ovna preizkuša naš pogum. Ali živimo, kar pridigamo? Ali stojimo za svojo voljo? Če ne, sledi korekcija.
Pluton, Had sam, drži črni seznam – ne pozablja. Kar je bilo storjeno v temi, se bo zdaj razkrilo. Senca bo govorila. Resnica bo prišla iz ust ranjenega otroka, zapuščenega ljubimca, utihnjenega srca.
Uran, glasnik revolucije, išče razpoke v sistemu in v duši. Kar ni bilo avtentično, bo eksplodiralo. Nepričakovano postane prelomnica.
Jupiter, kralj bogov, v Raku. Ne kriči, ne zahteva – čuti. On vleče na plano najgloblje rane – zlasti materinsko. Zdaj boste videli, kaj ste pogrešali. Kje niste bili ljubljeni. Kje ste sami nehali ljubiti.
In med njimi – tišina.
Ne ker so brez besed. Temveč ker vedo, da pride čas, ko je vse že bilo izrečeno. Zdaj je čas, ko se zgodi tehtanje.
Sodbe. Obsodbe. Poravnave.
Vsako dejanje, ki je bilo storjeno iz pohlepa, iz manipulacije, iz potrebe po moči brez ljubezni – bo zdaj poklicano nazaj. Vse, kar je bilo storjeno v imenu Hada – iz zavisti, besa, kontrole ali strahu – zdaj prihaja po svoje plačilo.
In ne pozabimo: tudi vaša lastna krivda, ko ste ostali tiho, ko ste vedeli.
Vaša lastna izdaja, ko ste zavrnili lastno resnico.
Vaš lastni kompromis, ko ste ljubili, a molčali.
To poletje nas kliče v poravnavo z Vestjo.
Srce proti peresu.
Tehtnica bo odločila – ne zato, ker vas nekdo kaznuje.
Temveč zato, ker je čas.
Čas, da se ponovno rodimo – a samo skozi Resnico.
Boginja Maat zdaj hodi med svetovi.
Kliče k odgovornosti. Ne s kaznijo – s svetlobo.
Tisti, ki bodo imeli srce lahkotno kot pero, bodo vstopili v novo zavest.
Tisti, ki bodo še vedno skrivali, se bodo potopili globlje.
A tudi tam – v podzemlju Hada – ne bo več teme.
Pluton ne pušča več ničesar skritega.
»Svet umira in zdaj je na tehtnici človeška srčnost.«
Zdaj je čas, ko se vsi sprašujemo – ne kaj si želimo postati, temveč – ali smo pripravljeni biti tisti, ki že smo.
Iz globin podzemlja, z utripom srca in z božjim peresom Resnice, prihaja Sodba.
In hkrati – novo Rojstvo.
Dobrodošli v avgustu razSodbe. Dobrodošli v srčiki Resnice.
»Resnica ne rani – le zRreže v vse, kar ni Resnica.«
6. avgusta 2025 vstopi Mars v Tehtnico
Ko se vojna vodi s šarmom in resnica obleče diplomacijo
Od 6. avgusta do 22. septembra 2025 bo Mars – planet moči, volje, ognja in spopada – korakal skozi zračne dvorane Tehtnice. A tokrat ne bo lomil mečev. Njegovo orožje bo beseda, drža, estetika. Ne bo kričal – temveč tehtal. Ne bo udaril prvi – a bo zadel točno tam, kjer se najgloblje zatrese notranje ravnovesje. Strateško. Modro.
»Lažje je biti svetlobni bojevnik. Težje je pOstati svetloba.«
Mars v Tehtnici je bojevnik v svileni srajci, ki izziva s pogledom, ne z rezom. V tem ciklu ne iščemo konflikta – ampak mir. Ne zato, ker ne bi imeli mnenja. Temveč zato, ker vemo, da ima vsaka zgodba več plasti. In ker smo pripravljeni poslušati. Ujeti. Razumeti. A ravno tu tiči past.
Ko nas notranji ogenj pokliče, da nekaj spremenimo, a hkrati ne želimo zamajati odnosa, se v nas začne tihi ples prilagajanja. V tem ciklu lahko postanemo diplomati do te mere, da izdamo sebe. Lahko za mir žrtvujemo resnico. Lahko se tako trudimo obdržati ravnovesje, da pozabimo, kaj nas je sploh premaknilo.
To je čas, ko se lahko zavemo moči notranjih kompromisov – tistih, ki niso zgrajeni na modrosti, temveč na Strahu pred zavrnitvijo.
Mars v Tehtnici nas vabi, da pogledamo, kje v sebi zgladimo robove, a pod njimi vzkipi neizgovorjena jeza. Da se vprašamo, ali smo iskreno za mir – ali zgolj bežimo pred Resnico, ki bi lahko nekaj razbila.
Po drugi strani pa nas ta prehod opominja, da je tudi lepota lahko moč, da se spori lahko razrešijo z dotikom in ne z udarcem. In da je Mars v Tehtnici največji mojster takrat, ko se nauči, da lahko govori tudi brez da kriči – in stoji zase brez da ruši. Uči nas, da postanemo Mir, da smo mir.
Avgust nas tako vabi v umetnost usklajevanja. V odnose, kjer želimo sodelovati, a ne izgubiti sebe. V partnerstva, kjer cilj ni zmagati – ampak skupaj najti novo pot.
Mars v Tehtnici bo od nas terjal iskrenost brez napadalnosti. Pogum brez drame. In odločitve, ki niso rojene iz mahanja z mečem, temveč iz tihe notranje trdnosti, ki zna reči:
»Tukaj stojim – v lepoti, v resnici, v ravnovesju.«
Vsako leto se Portal Levjih vrat aktivira z vzponom zvezde Sirius
8. avgust je eden najbolj čarobnih dni v mesecu saj prinaša visokofrekvenčne energije. Vsako leto, ko Sonce vstopi v znamenje Leva, vstopi v svoj »dom«. Vse energije se najmočneje integrirajo na Zemljo prav na zadnji dan meseca julija, ko zvezda Sirius ponovno po 75 dneh vzide pred Soncem. V tem obdobju, se odprejo »Levja zvezdna vrata«, mačje energije ozvezdja Sirius. Numerološko je ta dan sekvenca, ki predstavlja aktivacijo DNK. Tako lahko na ta dan aktivirate vašo DNK s svetlobnimi kodami, ki jih pošlje zvezda Sirius in velja za naše duhovno sonce.
To je čas, ko na Zemljo priteka veliko energije, v ospredje stopi arhetip boginje Izis in tako vstopimo v čas kozmičnega portala, skozi katerega se stekajo mogočne energije, ki sprožajo in prebujajo v vas esenco kozmične modrosti.
Odpirajo se vrata Novega Zavedanja
Vsa energija vas bo podpirala, da boste lahko »utelesili« svojo božansko esenco.
Sirius je za egipčane najpomembnejša zvezda, je pa tudi dom tako imenovane Kristusove Zavesti. In prav zdaj je čas, ko se bo v prvih 12-ih dneh avgusta, skozi žarke kozmične energije, ki se zlivajo na Zemljo že od konca julija, ustvaril energetski portal, ki vam bo omogočil Priložnost, da aktivirate Zavest mojstra v sebi. Ponovno se bodo uspavane vsebine, ki so v vas, v zapisih vaše DNK prebudile in odprle zapečatena Vedenja in Resnice, ki so od »vedno« že prisotne v vas.
V teh dneh med svetovi – ko so tančice najtanjše – je mogoče aktivirati speče zapise v naši DNK.
Zvezdni jezik Siriusa prebuja tisto, kar nosimo od nekdaj: notranjo svetlobo, dušni načrt, spomin na poslanstvo.
Število 8, podoba neskončnosti, postane prehod. Dvakrat osem – 8.8. – ni le datum, temveč klic. Portal, skozi katerega se svetlobne kode spuščajo v naše celične zapise. V kombinaciji s Polno luno, ki bo dan kasneje, se aktivira popolna matrica odpuščanja. To je trenutek, ko se kaljeno seme, posajeno v srce, dotakne ognja Vizije.
Povežeta se srce človeka in srce zvezde. Regulus, kraljevska zvezda v srcu Leva, postane leča, skozi katero Sirius usmerja svojo svetlobo k Zemlji. In tam – v nas – vžge plamen. Plamen poguma, srčnosti, avtentične ustvarjalnosti.
Levja vrata so iniciacija. Vrata, skozi katera lahko stopimo v svojo suverenost. V resnico. V spomin.
Klica Duše zdaj, ne boste mogli več utišati.
A bodite pozorni, saj visoka frekvenca teh dni ni le nežna milina – lahko povzroči pretok čustev, anksioznosti, prebujenih senc. Kot bi telo prehitevalo dušo in duša hrepenela za zvezdami, preden jih zemlja dohiti. Zato je pomembno, da v teh dneh poiščemo tišino. Sveti prostor v sebi. Kajti prav v njej – med vdihom in izdihom, med utripom in tišino – se razodene ključ.
Zdaj je čas za spominjanje.
Za vstop v svoj notranji tempelj.
Za priklon Boginji. Za sprejem Vizije.
Portal 8. 8. nas vabi, da se odpremo darilu, ki je bilo že od nekdaj naše. Ne pozabite – tistega dne bo aktivirana tudi Regulus in ko se poravna z našim Soncem, postane stekleni most med božansko vizijo in zemeljsko voljo.
Odzovimo se z zavestjo, z jasnim namenom in pogumom, da sledimo svojemu srcu.
To je čas, ko se združijo Nebo in Zemlja, Srce in Zvezda, Čas in Večnost.
Pozdravite Sopdet – boginjo Izis.
Na ta dan se najlažje aktivirajo vaši uspavani potenciali in darovi, saj je to dan za »spominjanje« kdo v resnici ste, od kod prihajate in kakšna je vaša naloga tukaj.
Boginja Izis je varuhinja tega obdobja, boginja notranjega vpogleda in tista, ki »vdihne Novo«…
Najsvetlejša zvezda na nočnem nebu je Sirius ali kot so jo imenovali egipčani Sothis. To pa je tudi zvezda, ki je povezava z boginjo Izis/Isis. Prav vzhajajoča zvezda Sirius je bila za egipčane veliki praznik, ki so ga slavili kot »Njen Prihod«… prihod boginje Izis, velike svečenice, mojstrice magije in kreatorke življenja… Pozdravite tudi vi… »Prihod Sopdet«…
Levja vrata odpirajo povezavo z »ozvezdjem Leva« in Siriusom, kar na Zemlji pooseblja Sfinga. Ta predstavlja kozmični čas, kozmično uro. Smer v katero je usmerjen njen pogled (Sfinge Leva v Gizi, Egipt), je v smeri vzhajajočega Siriusa. Prav zato bodite v dnevih pred in na dan aktivacije Levjih zvezdnih vrat Zavestni, Prisotni in Budni… Ponovno bo rekalibracija obstoječe Matrice, ki se je aktivirala v letu 2013, preverite pa tudi, kaj se je dogajalo v vašem življenju poleti v letu 2014, predvsem v partnerskih odnosih…
Odpnite pasove logike – in stopite v spiralo Zavedanja. Bodite zavestno Prisotni Opazovalci.
9. avgusta 2025 nastopi Polna Luna v Vodnarju na 17° Vodnarja – 17° Leva
Ko srce govori jezik zvezd…
In se Nebo se napne kot struna. Nekaj v nas se dvigne kot val. Polna Luna se razpre kot oko med svetovi – tokrat med sončnim srcem Leva in zračnim, vizionarskim utripom Vodnarja. Na 17. stopinji oba – Sonce in Luna – zreta drug v drugega skozi razpoke zavesti in od nas zahtevata jasnost. Srce in um. Jaz in mi. Individualno in kolektivno. Notranji ogenj in zunanja svetloba.
Ta Luna je kot utripanje resnice, ki ne potrebuje dovoljenja, da se razkrije.
Vsaka polna luna osvetli nekaj, kar v nas že dolgo diha – a smo to potisnili na stran.
Tokrat je to naša potreba po avtentičnosti in povezanosti, ki hodita z roko v roki.
Ne več ali-ali, temveč in-in.
Sonce v Levu želi sijati – sam zase, iz središča, kot kraljevi impulz individualnosti. Luna v Vodnarju pa ne išče prestola – išče prihodnost. Pripada idejam, ljudem, skupnosti.
In zato je ta lunacija notranji spopad med našim egom in našo vizijo. Med tem, kar želimo biti – in tem, kar smo v resnici poklicani postati za skupno dobro.
Ob tej Polni luni se razgrnejo naše čustvene resnice, kot bi jih razpihal veter spomina. Lahko pride do izbruhov, iskrenih pogovorov, spoznanj, ki raztrgajo tančice. Kar smo čutili dolgo, a si nismo upali priznati – zdaj stopi v Svetlobo.
Mars v Tehtnici se istočasno upira Saturnu in Neptunu v Ovnu – in to prinese dodatno plast notranjega napora. Imamo vizijo, a zmanjka volje. Imamo strast, a ne poznamo poti. Nekateri bomo želeli vse pustiti – drugi bomo čutili, da moramo nekaj žrtvovati, da bi stopili bližje resničnemu cilju.
Zato nas ta Polna luna uči potrpežljivosti v kaosu.
Uči nas, da včasih ni dovolj, da samo verjamemo – temveč moramo vztrajati tudi, ko se izgubi smer.
A nebo ni brez milosti.
Venera v konjunkciji z Jupitrom blagoslavlja to lunacijo z Upanjem.
Ljubezen, užitek, velikodušnost, srčnost – vse to je na voljo, če si dovolimo odpreti.
Zdaj ni čas, da stisnemo srce – zdaj je čas, da ga ponudimo. Tudi ranjenega. Tudi negotovega. Tudi takega, ki še ne pozna vseh odgovorov.
Polna Luna v Vodnarju nas vabi v pogum srca, ki zna ljubiti tudi, ko ni sprejeto.
Vabi nas v Vizijo prihodnosti, ki se ne rodi iz glave, temveč iz svetlobe, ki v temi ni prenehala utripati. In predvsem – vabi nas, da postanemo tisti glas, tisti most, tisti pogled, ki povezuje.
Morda je čas, da nekaj zaključimo. Nek odnos, neko predstavo o sebi. Morda pa čas, da izrazimo svojo Resnico – tudi če je nenavadna, tudi če ni razumljena.
To je luna prihodnosti, ki nas spominja, da se sprememba ne začne zunaj. Začne se, ko si priznamo, kdo smo – in se odločimo to zaŽiveti.
11. avgusta 2025 se Merkur vrne v direktno gibanje na 4° Leva
Ko se misel prebudi
Ko se Merkur obrne v direktno gibanje, je kot da se razprši meglica, ki je prekrivala robove našega razumevanja.
Misli, ki so teden za tednom krožile po notranjih orbitah dvoma, tišine, ponavljanja, se zdaj počasi zlagajo nazaj v stavek. V vprašanje. V odgovor. In predvsem – v odločitev.
Od 18. julija, ko se je Merkur ustavil pri 15° Leva in obrnil retrogradno, smo vstopili v notranji teater, kjer so nas stare ideje obiskale kot duhovi. Besede, ki niso bile izrečene. Pogovori, ki so ostali viseti v zraku. Ideje, ki so hotele nazaj naš oder. Vse to je zdaj – ob 11. avgustu, ko Merkur ponovno steče naprej – pripravljeno, da se premakne.
Toda… naj vas ne zavede njegov premik. Merkur še vedno potuje skozi post-retrogradno senco, kar pomeni:
kar je bilo povedano, se bo moralo zdaj uresničiti. Kar je bilo mišljeno, potrebuje izvedbo. Kar smo zaznali, se želi izraziti.
In ker se vse to dogaja v Levu, ne gre zgolj za to, kaj povemo – gre za to, ali si upamo stati za tem, kar mislimo. Lev ne šepeta. Govori z ognjem. Z odločnostjo. Z drznostjo, ki ni nujno glasna, je pa srčna.
Če ste v preteklih tednih dvomili vase, odlašali z objavami, pogovori, razpisi ali pomembnimi odločitvami, potem naj vas zdaj spremlja nova naravnanost: Ne bojte se povedati Resnice, ki je med retrogradnostjo postala še bolj vaša.
Merkur se obrne direktno pri 4° Leva kar pomeni, da bo srčni del naše identitete, tisti del nas, ki išče izražanje in potrditev, zdaj ponovno dobil svoj glas. In čeprav se ideje rojevajo iz notranjih globin, bodo zdaj želele v svet. Želele bodo biti slišane. Razumljene. Udejanjene.
Zdaj bo najbolj pomembno, da smo nežni s seboj. Merkurjevo direktno gibanje je kot prvi vdih po potopu – dragocen, a še vedno krhek. Do 25. avgusta, ko bo zapustil cono retrogradnosti, bomo še vedno obdelovali vse, kar je bilo zmešano, zamujeno ali neizraženo.
Če morate zdaj nekaj podpisati, povedati ali zaključiti – poslušajte svoje srce, a preverite podrobnosti. Ne hitite v zaveze, ki še niso dozorele. Lev vlada srcu – a Merkur v Levu ljubi tudi oder, teater, dramo. Pazite, da ne govorite le zato, da bi bili opaženi, niti ne obljubljate, da bi naredili vtis. Govorite zato, ker imate kaj povedati. Bo šlo?
To je čas, ko se kolesje besed znova zavrti. Ko lahko izgovorimo misli, ki smo jih tiho nosili. Ko lahko začnemo znova – ne kot prej, temveč kot nekdo, ki zdaj ve več.
In če smo med retrogradnostjo hodili skozi svoj notranji labirint Pravičnosti /Laži, potem nas bo direktni Merkur peljal do vrat.
Zdaj vemo, kam gremo. Zdaj vemo, kaj želimo povedati.
Zdaj… je čas, da to tudi naredimo.
»Tisto, kar boli, nas osvoBodi, če si upamo oStati.«
Ko se beseda zbistri…
Na dan, ko se Merkur ustavi, da bi spet krenil naprej – 11. avgusta – nebo ni tiho. V njem se preplete trojni dialog: Merkur v Levu tvori sekstil z Marsom v Tehtnici in opozicijo s Plutonom v Vodnarju. In med vrsticami zvezd piše nekaj, kar si mnogi nočejo priznati:
Besede imajo moč. In tokrat imajo tudi posledice.
Ko Merkur vstane iz svoje retrogradne introspekcije, se želi izražati glasno, pogumno, srčno – kot Lev zna. A to ni več otroška igra. Mars v Tehtnici mu šepeta o taktiki, o lepoti pravičnega boja, o tem, kako s šarmom odpreti vrata, ki se ne dajo odpreti s silo. Sekstil med njima je kot most med željo po izrazu in potrebo po ravnotežju. Govorimo, a tehtamo, iščemo soglasje. Premikamo se, a gledamo na druge. Na videz je to harmonija – a le na videz.
Ker v ozadju, iz Plutonovega prestola v Vodnarju, prihaja resnični izziv. Merkur v opoziciji s Plutonom ne dovoli lažnih diplomacij.
Kar ni izrečeno iz Resnice, bo razkrito.
Pluton razkriva miselne manipulacije, igre moči, skrivnosti, ki so ležale v senci. To ni dan za lahkotne pogovore. To je dan, ko besede rezonirajo s kostmi. Ko pogovori lahko razkrijejo, kdo je kdo. In komu lahko verjamemo.
Ta dinamika bo v odnosih prinesla očiten preobrat. Kdor je skrival – bo razkrit. Kdor je omahoval – bo moral izbrati.
Mars v Tehtnici želi mir, a Pluton ga sili k Resnici. Merkur pa vmes stoji kot glasnik karmične sodbe:
Ali si povedal resnico, ko je bilo najtežje?
Ali si molčal takrat, ko si bil edini, ki je lahko spregovoril?
To je dan, ko pravica Maat ne stoji več na robu – stopi v središče odnosa. Na tehtnici se ne meri več samo ljubezen – temveč integriteta.
Ali si obljubljal, kar nisi čutil? Ali si dajal iluzije, kjer bi moral ponuditi iskrenost?
Obrat Merkurja s to postavitvijo ne bo le nova misel. Bo razkritje. Bližamo se lunaciji v Vodnarju, kjer bo srce trčilo ob resničnost kolektivne vesti. Zato naj bo to dan, ko ne govorimo le, da bi bili slišani – temveč, da bi govorili iz jedra.
Ko srce najde svoj glas, tudi resnica najde pot domov.
Vsaka beseda, ki ni govorjena iz Resnice, je senca, ki zastruplja svetlobo odnosa. A tista, ki pride iz globin, razbije uroke tišine.
Ko se Merkur obrne v direktno smer, se od zmedenosti vrnemo k jasnosti. A ne kar takoj. Še nekaj dni bo energija vibrirala v odmevu vseh besed, ki so bile izrečene iz strahu, prikrite v molku ali potisnjene pod preprogo tišine. V odnosih bomo začutili, kako pomembna je Resnica iz srca – ne tista, ki se sliši lepo, temveč tista, ki osvobaja. Lahko bo prišlo do razkritij. Do pogovorov, ki jih nismo zmogli prej. Do tistega:
»Zdaj pa dovolj – povej, kar čutiš.«
In prav v teh dneh, ko Merkur znova išče pot iz notranjih globin, nas koledar popelje v 15. avgust – Marijin praznik. Dan, ko se nebesa spomnijo Zemlje. Marija – zaveznica staršev, varuhinja otrok, mati tistih, ki nimajo glasu – zdaj drži svet v molitvi. Ona ne sodi. Samo drži prostor. Za resnico, ki boli. Za srca, ki se učijo ljubiti nazaj.
V teh dneh smo vsi otroci. In vsi starši. Učimo se biti mehki v bojih, zvesti v nevihtah in prisotni tam, kjer bi najraje pobegnili. Podarimo si pogovor, ki zdravi. Besedo, ki ostane. In objem, ki pravi:
»Tukaj sem. Še vedno.«
Istega dne, 11. avgusta, Zemlja drsi skozi pas svetlobnega spomina
Ko nebo zažari – zvezdni utrinki in nastavitev kompasa duše
Vsako leto v prvih avgustovskih dneh, še posebej med 9. in 14. avgustom, se Zemlja znajde sredi kozmičnega prhljaja – skozi našo orbito potuje pas, poln delcev, ki jih je nekoč za sabo pustil komet Swift-Tuttle. In tam, kjer so potovali bogovi neba, ostajajo sledi… v obliki zvezdnih utrinkov, ki v temi večerov zarežejo v nebo kot bleščeči podpisi nevidnega sveta.
Perzeidi, imenovani po ozvezdju Perzeja, so eden najbolj zanesljivih in veličastnih meteorskih rojev. Njihovi utrinki niso le optični čudež – so alkimistični prehod. Kajti v zraku je takrat več železa, več električne napetosti, več magnetnega polja, ki vpliva na naše biopolje. Srce zatrepeta, notranji kompas se zmehča – in če si dovolimo, lahko takrat začutimo premik smeri.
To je nebo, ki odgovarja.
Če smo si julija postavili vprašanja, če smo se avgusta znašli na razpotju – potem so zvezdni utrinki šepet kozmičnega potrjevanja. Vsak meteor, ki zažari, nosi sporočilo – in če ga ujamete s srcem, ne z očmi, vam bo pokazal, kam greste. Kam resnično greste. In kje naj globlje zasidrate svojo namero.
Ta čas ponovne nastavitve kompasa.
Ko magnetizem planeta ni le zunanji pojav, temveč odmev notranjega utripa. Ko vsak zvezdni utrinek ni le estetska slika – temveč poziv, da si nekaj zaželite, a ne površno, temveč srčno, dušno.
Ne tisto, kar bi želeli imeti, temveč tisto, kar si upate postati.
Naj bodo ti večeri vaš dušni observatorij. Sedite pod nebo. Odpnite stare cilje. Zaprite oči. Dovolite, da vas ena sama zvezda opomni, da ste nekoč vedeli, kam greste. In to še vedno veste. Samo umiriti se je treba. In prisluhniti – ne glavi, ampak nebu. Na ta večer, noč, si ob utrinku zaŽelite.
Vsak zvezdni utrinek je beseda iz svetlobnega jezika neba. Ko si jo zapomniš – si bliže temu, kar si bil rojen postati.
Od 22. avgusta do 22. septembra 2025 bo Sonce v Devici
Ko se duh spusti v detajl…
Po ognjenem poletju, ki nas je v Levu učil, kako sijati iz srca in kako stati na lastnem odru, nas Sonce zdaj povabi v drugo obliko svetlobe – tisto, ki ni bleščeča, a je temeljna. Devica ne sije z odra. Sije iz skromnosti. Iz natančnosti. Iz srčnega služenja, skozi bilanco in načrtovanje.
S 22. avgustom vstopamo v obdobje zemeljske Device, znamenja, ki nas uči, da svet ne stoji na velikih gestah, temveč na drobnih dejanjih. In letos ima ta vstop še večji pomen: aktivirana je karmična os Ribi – Devica, os tihe duhovne predanosti in vsakodnevnega služenja. V nas se prebuja vprašanje:
Komu in čemu služiš, ko nihče ne gleda?
Ko se Rahu (severno lunino sečišče) in Ketu (južno lunino sečišče) zarisujeta na nebu, oblikujeta karmično os. To ni navadna črta – je premica med preteklostjo in prihodnostjo. Je pot, po kateri duša hodi, da bi se spomnila, kdo je – in postala, kar je še lahko. Ketu – Devica na karmični osi, pooseblja čas »karmičnega poplačila« saj odpira vprašanja »karme«, preteklih dejanj. V tem času se svet upočasni. Ne zato, ker bi bilo manj za narediti – ampak zato, ker je zdaj vsaka podrobnost pomembna. Vsaka misel. Vsak pogled. Vsaka beseda, ki jo izrečemo, in vsaka, ki jo zadržimo.
To je čas, ko duša hodi bosa.
Po poljih rutine, po hodnikih navad, po nevidnih, a svetih prostorih, kjer se življenje resnično dogaja. Čas notranjega vpogleda, bo priprava na jesen in vnovično aktivacijo karmične osi ob septembrskemu mrku, ko bo res vidik Pravice globoko zarezal v srce Iskrenosti.
Sonce v Devici nas kliče, da pospravimo: misli, predale, odnose, telo. Da preverimo, kaj še deluje – in kaj je postalo navada brez duše. Uči nas, da ljubezen ni vedno velika beseda, temveč pogosto skodelica čaja, pravočasna pomoč, ureditev računa ali pospravljena omara.
To je tudi čas, ko bomo bolj dovzetni za zdravje, za prehrano, za male rituale, ki jih sicer potiskamo na stran – zdaj pa jih bomo začeli ceniti kot sveti prostor umiritve.
To bo čas poplačila, ko vam lahko račun izstavi tudi telo ali se znajdete sredi finančnega kolapsa.
Karmična os Device nas postavlja pred ogledalo vsakodnevnega sveta. Devica želi, da v materialnem svetu najdemo red, duhovno usklajenost in ponižnost do procesa. Kjer Ribi sanjajo, Devica gradi mostove. Kjer Ribi iščejo Boga v morju tišine, Devica najde duhovnost v natančno zloženih brisačah.
In letos bomo poklicani k obema. Da stopimo v čevlje vsakodnevnega življenja in najdemo v njem milost. Da služimo ne zato, ker moramo – temveč zato, ker smo izbrali svetlobo. Da znova zložimo koščke sebe in življenja v obliko, ki ima smisel.
To ni čas velikih ambicij. Je pa čas tihe predanosti, zvestobe, discipline, iskrenosti.
Smernice bodo:
»Uredi tisto, kar si dolgo odlagal. Odpusti, kar ti več ne služi. In posveti svoje delo nekomu večjemu kot samemu sebi.«
V času Sonca v Devici se učimo, da je popolnost iluzija – toda skrbnost, pozornost in volja, da vsak dan živimo nekoliko bolj resnično, pa so pot do resnične celovitosti.
In zato je to sveti čas.
Čas pospravljanja ne le doma, temveč v duši.
Čas, ko se notranja alkimija začne z najmanjšimi dejanji.
Ko začne življenje spet dihati skozi red.
25. avgusta 2025 vstopi Venera v Leva in tvori ognjeni trigon z Neptunom in Saturnom v Ovnu
Zdaj, ko se Venera, boginja ljubezni, užitka in estetske čutnosti, zavihti v ognjeno dvorano Leva, se svet za hip preobleče v barve gledališča. Vsak pogled postane oder. Vsaka beseda – predstava. Vsaka čustvena izmenjava – prizor z intenzivno svetlobo.
Srce si natakne krono in zahteva:
»Opazi me. Čuti me. Občuduj me.«
Ljubezen v tem obdobju ni tiha prošnja, temveč levje rjovenje iz globin duše. To ni čas za skromnost ali zadržanost – temveč za razkošje občutkov, za velikopotezne geste, za srčno veličino, ki ne išče varnosti, temveč prizorišče.
Venera v Levu nas uči, da ljubezen ni zgolj zlitje – je ustvarjanje. Je umetnost. Je ples, ki ne prenese brezbrižnosti.
V tem ognjenem ciklu ne ljubimo zmerno, prav zaradi vpletenosti Urana. Ljubimo dramatično, z odtenki baroka in z zlatom posutimi robovi. Želimo biti videni, ne le kot prisotni – temveč kot posebni, edinstveni, neponovljivi. In če tega ne dobimo – se srce zna umakniti, užaljeno kot kraljica, ki ji ni bilo poklonjeno dovolj pozornosti.
A tukaj ni prostora za obsojanje. Leva ne vodi površinskost – vodi globoka potreba po izražanju veličine čustev. Venera v Levu nas spomni, da ni greh želeti aplavza, če je pesem, ki jo igramo, iskrena. Da ni narobe želeti biti ljubljeni na način, ki nas postavlja na prestol – če smo pripravljeni tudi druge videti kot kralje in kraljice njihove lastne zgodbe.
To je čas ustvarjalnosti, igre, radodarnosti. Čas, ko lahko čutimo več – in damo več. Ko se darežljivost razliva skozi lepe besede, cvetje brez priložnosti, poglede, ki žarijo. Ko razkošje ni nujno stvar zlata – ampak bližine, ki je polna topline.
Senčna stran tega tranzita?
Pretiravanje. Ljubezen kot oder in ne kot prostor intimnosti. Potrjevanje, ki postane odvisnost. Občudovanje, ki išče hranjenje ega in ne duše. Zato nas bo Venera v Levu preizkusila:
ali ljubimo zaradi resničnosti čustva ali zaradi sijaja, ki ga prinese?
Ta cikel je idealen za umetniško izražanje, pisanje poezije, pripravo posebnih doživetij, rekreacijo, ples, glasbo in vse, kar v nas prebuja ustvarjalno vitalnost. V finančnem smislu je to lahko čas, ko se odpremo obilju – če smo pripravljeni dajati iz srca, ne iz potrebe po potrditvi. In če si upamo stopiti na oder življenja s ponosom, ne z masko.
V tem času si postavi vprašanje:
Ali znam ljubiti brez potrebe, da sem ljubljen-a nazaj?
Ali znam izražati občudovanje – brez da izgubim sebe?
In ali si dovolim biti viden tak, kot sem – brez da svetlim zato, da bi bil sprejet?
Venera v Levu te vabi, da izbereš ljubezen kot umetnost. Ljubezen, ki ni glasna zaradi praznine – ampak zaradi resnice. Ljubezen, ki ne potrebuje aplavza, ker že sije. Naj bo to čas, ko kronamo svoje srce. Ne zato, ker hočemo kraljestvo. Temveč zato, ker končno vemo, kdo smo.
Ljubezen, ki gradi prihodnost…
Ko se Venera, Neptun in Saturn srečajo v ognju, se z neba spusti načrt – načrt, ki ni zapisan na papir, ampak v srce.
Venera v Levu hodi po svetu kot kraljica srca – ponosna, ognjena, žareča. Ljubezen tukaj ni skromna, ni tiha, ni prikrita. Je veličastna, pogumna, ustvarjalna. Želi biti videna in prepoznana, ne zaradi maske, temveč zaradi resničnega notranjega ognja. V tem znamenju Venera ljubi z odprtim srcem, ljubezen živi kot umetnost in pričakuje, da bo svet to umetnost občudoval – ne zato, ker je popolna, ampak ker je pristna.
Neptun v Ovnu pa je ognjeni prerok, je višja oktava Venere, mitični junak, ki sanja o novih svetovih. Je pionir duhovnega poguma. Neptun, planet sanj, navdiha, mistike in raztapljanja meja, ko vstopi v znamenje Ovna, prižge plamen notranje vizije. Tukaj ni pasiven – postane akcija, postane impulz iz nezavednega, ki vodi k duhovnim prebojem. Tisti, ki sanja s pestmi, ki verjame z dejanji. Sanje tu niso mehke – so plamen, ki seka skozi iluzije. Zdaj je čas, ko utopije iščejo svojo zemljo. Ko duša ne čaka, ampak gre – tja, kamor jo vodi klic Resnice.
Ko se Venera v Levu in Neptun v Ovnu srečata v trigonu, se zgodi sveta alkimija ognja in svetlobe. To je trenutek, ko se umetnost srca zlije z vizijo duše. Ko se ljubezen ne izraža samo z dotikom, ampak z dejanjem, ki spreminja svet. Ko romantika dobi krila idealizma. Ko se srce poveže z navdihom – in duša dobi pogum, da ljubi, tudi če je vse tvegano.
To je aspekt velikega navdiha, ustvarjalne ekstaze, duhovne ljubezni, umetnosti, ki rojeva svetove. Lahko občutimo čudežno povezanost, kot da nekdo bere naše srce še preden spregovorimo. Ljubezen postane pesem, življenje oder, vsaka kretnja pa molitev.
V odnosih nas ta trigon vabi, da odpremo srce za nekaj večjega. Ne da bežimo pred resnico, ampak da jo ovijemo v nežnost. Da upamo. Da verjamemo v nekaj, kar presega logiko, a hrani dušo.
»Ko srce pleše z vizijo, se rodi svetloba, ki jo prepoznajo tudi zvezde.«
In Saturn v Ovnu?
To je tihi graditelj svetih načrtov. Tisti, ki ognju daje smer. Ki sanjam izdela temelj. Ki srcu nariše pot, da ne izgori – ampak zaživi.
V Ovnu Saturn ne duši začetkov – spodbuja jih. Samo da želi, da so resnični. Da niso »visokoleteči«. Da imajo strukturo.
To je mentor ognja. Učitelj vizije. Tisti, ki z Neptunom plete most med domišljijo in uresničitvijo, z Venero pa sodeluje pri gradnji odnosa, ki ni le vžig – ampak ogenj, ki greje dolga leta.
Ta veliki trigon v ognju je blagoslov.
Je ljubezen, ki ima vizijo.
Je vizija, ki ima temelj.
Je temelj, ki gori z dušo.
V odnosih bo to čas velike sinhronosti – lahko srečamo nekoga, ki nam z dotikom pove več kot knjige. Lahko se znova odločimo, da verjamemo – vase, v drugega, v pot, ki jo je morda že skoraj prekrila praznina. Lahko začutimo, da je čas, da nekaj ustvarimo skupaj – ne le za danes, ampak za prihodnost.
Ko srce ljubi, duša vidi, in življenje zgradi nekaj, kar vzdrži tudi ogenj časa.
Sveti ogenj ljubezni ali plamen, ki slepi?
To je čas, ko ljubezen gori močno, strastno, zanosno. Ko srce reče:
»Zmorem ljubiti vse, zmorem verjeti v vse, zmorem ustvariti novo zgodbo!«
Venera v Levu je kraljica romantike – rada žari, rada daje, rada čuti, da je posebna. Ko se poveže z Neptunom, dobi krila domišljije. Ko se doda še Saturn, dobi iluzija celo ogrodje – zdi se, kot da bi se sanje lahko uresničile.
A v ozadju tega ognjenega zlitja čaka senčna plat.
Neptun v Ovnu napihne čustva in občutek usodnosti. Lahko nas zavede v odnose, ki se zdijo božanski, a temeljijo na potrebi po pobegu, ne resnični prisotnosti. Vidimo samo tisto, kar si želimo videti. Idealiziramo. Sanjamo. Pozabimo vprašati:
»Ali me ta oseba res vidi?
Ali sem jaz res tukaj?«
Saturn v Ovnu želi zgraditi nekaj novega – a v trigonu lahko podpira tudi trmo v iluziji. Vztrajanje v odnosu, ki ni resničen, a smo vanj vložili preveč ega. Srce reče: »Sem pogumna – bom še poskusila!« A Saturn v Ovnu včasih ne pozna meje med pogumom in trmo. Med zvestobo sebi in zvestobo predstavi, ki smo si jo ustvarili.
Venera v Levu pa v tej konfiguraciji hrepeni po priznanju – lahko postanemo odvisni od pozornosti. Ljubimo, da bi bili ljubljeni nazaj. Dajemo, da bi bili občudovani. In če nas nekdo ne vidi, kot mi želimo, zlom postane globlji, ker smo sebe postavili na oder – ne da bi se vprašali, ali nas res kdo posluša.
Senčna plat za odnose v tem času:
– idealizacija partnerja ali odnosa,
– čustvena odvisnost, ovita v romantiko,
– zapiranje oči pred resničnostjo, ker se zgodba sliši lepo,
– investiranje energije v odnos, ki je ustvarjen na pričakovanjih, ne resnici,
– iluzija, da bo ljubezen vse popravila, tudi kar ni zdravo.
A ta trigon nas ne želi kaznovati. Želi nas naučiti.
Če si dovolimo, da ljubezen izhaja iz notranjega sijaja – ne iz potrebe po potrditvi – potem lahko ta čas zares zaceli.
Če si upamo stopiti v odnose kot celi ljudje – ne kot polovičke, ki čakajo, da jih nekdo dopolni – potem bo to čas uresničene ustvarjalnosti in srčnega zlitja.
A če si še vedno zatiskamo oči pred resnico? Potem bodo sanje morale razpasti, da bi lahko nekoč znova ljubili – tokrat z odprtimi očmi.
28. avgusta 2025 bo Uran v sekstilu z Neptunom
Uran na 1° Dvojčkov tvori sekstil z Neptunom na 1° Ovna. To je prvi od petih v tem nizu (kot pri mnogih tranzitih zunanjih planetov se ta aspekt v teku več mesecev večkrat ponovi). To je prvi izmed petih valov. Vsak bo kot rahel sunek elektrike v naš živčni sistem, ki bo preizkušal, ali smo pripravljeni. Ne na to, da vemo. Ampak na to, da udejanjimo.
Ko se Uran in Neptun povežeta, želimo pretresti status quo. Lahko smo vizionarski in navdihnjeni.
Ko se Uran in Neptun spojita v harmoniji sekstila, se na nebu rodi možnost. Ne nekaj, kar pade z neba kot darilo, ampak nekaj, kar moraš zaslišati v tišini. To je kot glas, ki te kliče iz prihodnosti – ne v obliki ukaza, ampak kot notranje šepetanje vizije, ki je pripravljena na utelešenje.
Uran, električni glasnik revolucije, zdaj prvič po desetletjih prečka prag Dvojčkov. Tu vstopa v zračni tempelj jezika, tehnologije, uma in sporočil. Je kot strela, ki osvetli vsak skriti kotiček misli, vsak podzavestni vzorec govora, vsak notranji sistem verovanja, ki je postal zastarel. Uran v Dvojčkih prinaša strele v komunikacijo – želi, da govorimo Resnico, ne da ponavljamo stare stavke iz preteklosti. V odnose vnaša potrebo po svobodi misli, iskrenosti v komunikaciji, duhovitem dialogu, prostoru za dihanje in po eksperimentiranju z načini, kako se povezujemo. To ni čas za zadušljiva pričakovanja in prežvečene fraze – odnosi, ki nimajo več življenja, se bodo začeli drobiti. Toda tam, kjer je prostor za raziskovanje, za odprt um in za resničen pogovor, bo Uran prižgal iskrico.
Neptun v Ovnu pa je še mladi ogenj. Prvi vdih duhovne volje, pionir intuitivnega. Ne gre več za trpljenje kot odrešitev (kot pri Neptunu v Ribah), temveč za duhovno voljo, ki se prebuja z ognjem. To je duša, ki si želi nekaj ustvariti. Ne več čakati, ne več moliti v pasivnosti – temveč delovati iz navdiha. Neptun v Ovnu v odnosih prebudi duhovno voljo: željo, da ljubimo pogumno, neposredno, brez skrivanja. To ni ljubezen, ki čaka. To je ljubezen, ki pride z namenom – a ne, da bi vezala, temveč da bi navdihnila. Gre za strastno intuicijo, ki nas potisne v iskreno delovanje.
Ko se ta dva planeta ujameta v sekstil, se zgodi nekaj redkega: združita se vizija in preboj. Sanje, ki bi še nedavno ostale le v oblakih Neptunove megle, zdaj najdejo sistem, ki jih zna razbiti v misel, v dejanje, v informacijo. To je vidnost duhovnega, pojavnost notranjega.
Uran pravi: izrazi to.
Neptun mu odgovori: vedi, da ni vse tvoje, kar te navdihne – ampak te je izbralo, da postaneš kanal.
Ta sekstil med Uranom v Dvojčkih in Neptunom v Ovnu v odnosih prinaša kozmični preblisk vizije, ki nas vabi, da ljubezen živimo drugače. Ne skozi stare vzorce, ne skozi vloge žrtve ali rešitelja, temveč kot zavezništvo duš, kjer sta svoboda in globina enako pomembni. Skupaj v sekstilu prinašata redko priložnost:
da se ljubezen prebudi iz starega sna,
da se odnosi prenovijo skozi vizijo prihodnosti,
da se dušni dogovori posodobijo – brez vezanosti, a s srcem.
To je aspekt notranjih uvidov o tem, kdo res smo v odnosih – in kaj moramo spustiti, da to resničnost živimo. Lahko pride do nenadnih (Uran) razjasnitev (Dvojčki) o tem, kje smo se odpovedali svoji iskrenosti. Neptun v Ovnu pa ne bo več dovolil, da čakamo – kje moramo zavzeti svoje mesto, povedati, kaj čutimo, in živeti ljubezen z ognjem in jasnostjo, ne s strahom ali kompromisom.
Za odnose, ki temeljijo na resnični povezanosti in osebni svobodi, je to začetek novega cikla.
Za tiste, ki temeljijo na iluziji, je to preblisk – in klic k Resnici.
Na ravni odnosov je to trenutek, ko dušne povezave kličejo k utelešenju.
Lahko pride do vizij o tem, kaj odnos želi postati – a brez vezanosti na stare oblike. Uran v Dvojčkih bo želel svobodo misli, eksperimentiranje z oblikami izražanja in odprtost. Neptun v Ovnu pa bo želel zaupanje v notranjo moč povezanosti. Ni več časa za odnose, ki se vrtijo v krogih iluzij, neizrečenih resnic in čakanja. Ta aspekt pravi: čas je, da ustvarimo novo obliko ljubezni – takšno, ki izhaja iz notranjega klica in ne iz projekcije.
Če želita ostati skupaj, bosta morala najti nov jezik ljubezni. In ta ne bo iz starih knjig – ampak iz srca, ki si upa misliti drugače.
Na kolektivni ravni gre za obdobje, ko se bo razvijalo novo duhovno gibanje, morda povezano z napredno tehnologijo (Uran v Dvojčkih), ki bo služila prebujanju človeštva (Neptun v Ovnu). Učitelji prihodnosti bodo tisti, ki bodo znali povezati intuicijo z razumom, tehnologijo z etiko, znanost z dušo. To je začetek dolgega cikla, ki bo človeštvo pripravil na kvantne premike v načinu učenja, zdravljenja, izražanja in povezovanja.
In za konec…
A ko tehtnica Maat zapoje, ne presoja z glasom sodbe, temveč z zvenenjem Resnice. In resnica – tista, ki se ji ne da zbežati – je vedno peresno lahka ali kamnito težka. Vsaka misel, vsako dejanje, vsak pogled, ki ni bil iz iskrenosti, ampak iz koristi, prikritosti ali strahu, se zabeleži ne v zapis neba, temveč v tkivo naše duše. Maat nas zdaj ne kaznuje – samo odtehta. In kar ni v ravnovesju, bo padlo iz rok.
Avgust bo razgrnil odnose, v katerih so bile dane obljube brez hrbtenice. Kjer je iluzija nadomestila prisotnost. Kjer so bile besede polne praznine in srca tiha v laži. Pravičnost ni maščevanje. Je naravni zakon povračila – tisto, kar si sejal, zdaj zahteva svojo žetev. In če je bil odnos zgrajen na pesku manipulacije ali samoprevar, bo zdaj veter očistil pokrajino.
Naš notranji sodnik ne nosi kladiva – nosi ogledalo. In v njem bomo morali videti tisto, čemur smo dolgo bežali. Tisti, ki so ljubili po resnici, bodo čutili trdnost pod nogami. Tisti, ki so lagali sebi in drugim, bodo hodili po razpokani zemlji, kjer ne pomaga več retorika – le iskreno kesanje in voljnost, da popravimo.
Zato se vprašajmo:
Kje sem bil/a nepošten/a – do sebe ali drugega?
Koga sem zavajal/a s tišino, z obljubami, ki niso imele korenin?
Kje sem si zatiskal/a oči pred tem, kar je bilo očitno – ker resnica ni bila udobna?
Ni prepozno. A v avgustu ne bo več prostora za olepševanje. Resnica bo prišla – skozi sanje, skozi odnose, skozi razhajanja in soočenja. In če bomo pripravljeni – bo osvobodila.
Kot je zapisano na stenah templjev, kjer je Maat sedela kot tihi pričevalec večnosti:
»Tvoja dejanja naj bodo lažja od peresa. Kajti srce, ki tehta več, se ne vrne v svetlobo.«
Zdaj je čas, da ne govorimo več o ljubezni – ampak da jo postanemo.
Ne pravimo več: »Ljubil/a te bom.«
Ampak: »Tukaj sem. V resnici. In to je moje srce.«
