V februarju se reflektorji ugasnejo in oder se spremeni v ogledalo. Januar nas je še nosil na odru – nekateri ste stali v vsej svoji veličini, drugi ste še zadnjič stopili pred občinstvo s svojimi sencami, z maskami, ki so bile nekoč zaščita, zdaj pa postajajo breme. A februarja ne boste več deležni aplavza, saj vas bo življenje zdaj izprašalo: »kdo ste?«, ko odvržete svoje maske.
To je mesec, ko padejo maske.
Teh vam nihče ne bo nasilno strgal z obrazov, ampak jih preprosto ne bo več mogoče nositi. Energija Obešenca se spusti v polje – kot trenutek, ko se življenje obrne na glavo, da bi končno videli resnico iz druge perspektive. Tisti, ki svojih senc niso hoteli pogledati, se lahko ujamejo v lastno zanko ega.
Ego, ki ni bil prepoznan, lahko v tem času postane rabelj samemu sebi. Ne zato, ker bi bil zloben – temveč zato, ker se bo branil razpada stare identitete.
In potem je tu mrk na 28. stopinji. Mejna točka. Stopinja, kjer se čas zgosti in kjer ni več prostora za iluzijo. Skupaj s svežim Neptunovim prestopom v Ovna, ki je konec januarja odprl povsem nov duhovni cikel, ter s prihajajočim Saturnovim vstopom v Ovna, februar postane prag. Prehod. To ni več vprašanje, kdo bi radi bili. To je preverjanje, kdo v resnici ste – ko ni več publike, ko ni več vloge, ko ni več izgovorov.
Februar zahteva zrelost. Ne dramatično, temveč tiho, neizprosno. Kar je bilo zgrajeno na resnici, bo obstalo in se utrdilo. Kar je bilo zgrajeno na podobi – iluziji, bo zdrsnilo in se raztreščilo na tisoč koščkov. In prav v tem razpadu se skriva darilo: možnost, da se prvič premaknete brez maske, brez igre, brez potrebe po potrditvi.
»Ko maske padejo, ne izgubiš obraza – končno srečaš sebe.«
In prav s tem uvidom vstopamo v februar. Že takoj na njegovem pragu se visoko na nebu prižge ognjena Levja luna, kot reflektor, ki brez olepševanja osvetli oder našega notranjega sveta. Zdaj, ni več zaves. Ni več vmesnih vlog. Kar je zorelo v senci, zdaj stopi v svetlobo.
1. februarja 2026 Polna luna v Levu razpre prostor čustvene razsvetlitve.
To je dramatična luna, polna zanosa, srca, ponosa, ustvarjalnosti in identitete. Luna je polna takrat, ko je krog sklenjen – ko nekaj, kar se je začelo ob mlaju, doseže svoj vrh in zahteva odziv. Ne razmislek. Odziv. Tukaj čustva ne čakajo na dovoljenje uma. Izbruhnejo. Se razkrijejo. In hočejo biti videna.
Nasproti ognjene Lune v Levu stoji zračno Sonce v Vodnarju. Polarnost med Levom in Vodnarjem odpira star, a letos izjemno aktualen konflikt:
jaz in mi. Srce in skupnost. Osebna resnica in kolektivna vloga.
Lev hoče sijati. Hoče biti viden, priznan, izbran. Hoče čutiti, da je njegov obstoj pomemben. Vodnar pa sprašuje: kako tvoja svetloba služi celoti? Kako tvoj izraz prispeva skupnosti, ne da bi izgubil sebe? In prav tu se februar začne lomiti.
Polna luna se zgodi na 13° Leva in najmočneje vpliva na vse, ki imate osebne planete ali osi med približno 9° in 17° stalnih znamenj – Bika, Leva, Škorpijona in Vodnarja. A njeno sporočilo presega znamenja. Govori o tem, kako nosimo svojo svetlobo v času, ko se kolektivne maske že krušijo.
Levja luna ne želi biti zgolj del ekipe. Njena energija je kraljevska, ustvarjalna, intenzivno osebna. Če se je kdo v zadnjem času pomanjšal, utišal, potisnil v ozadje ali igral vlogo, ki mu ne pripada več, bo ta luna to zelo jasno pokazala. A hkrati Sonce v Vodnarju ne dopušča več ega, ki bi se hranil zgolj z aplavzom. Ego, ki ni v stiku z resnico, se v tem času hitro izčrpa.
Ta Polna luna prinaša čustveno razsvetlitev. Ne v obliki logičnih zaključkov, temveč v obliki občutkov, ki jih ni več mogoče potisniti nazaj v telo.
V naslednjih tednih bomo šele razumeli, kaj se je tukaj zares razkrilo, a v tem trenutku ni mogoče samo sedeti s čustvi. Treba jih je izraziti. Spustiti iz sistema. Dati jim glas. Čeprav še niso urejena. Čeprav še niso racionalna.
To je luna, ki kliče k iskrenosti srca. A tudi k zrelosti izraza. Ker kar pride iz nas v tem času, nosi težo. Besede imajo odmev. Dejanja imajo posledice. In čeprav nas bo morda mikalo, da bi reagirali impulzivno, nas februar kot celota uči nekaj drugega: ne gre več za to, da se pokažemo – gre za to, iz katere resnice se pokažemo.
To je uvod v februar, ki ne bo dopuščal površnosti. Oder je osvetljen.
Vprašanje ni več, ali ste videni.
Vprašanje je, kdo ste, ko svetloba ostane.
3. februarja 2026 se Uran ustavi in obrne v direktno fazo na 27° Bika in 28′.
To ni neopazen premik. To je točka obrata, kjer se nekaj, kar je bilo mesece zadržano, notranje predelovano in potisnjeno v ozadje, začne ponovno premikati navzven.
Uran je bil retrograden od 6. septembra 2025 do 3. februarja 2026.
Retrogradna faza Urana vedno deluje drugače kot pri osebnih planetih. Ne gre za popravke vsakdanjih odločitev, temveč za globoko notranje prestrukturiranje odnosa do svobode, varnosti, vrednot in prihodnosti. V tem obdobju se spremembe ne zgodijo nujno navzven, temveč v notranjem odnosu do tega, kar nas omejuje.
Posebnost tega cikla je, da se je Uran v retrogradnosti gibal med Dvojčki in Bikom. Retrogradno se je vrnil nazaj v Bika, kar pomeni, da smo se morali še zadnjič soočiti z vprašanji materialne varnosti, telesa, lastnine, preživetja, vrednosti in navezanosti. To je zadnji Uranov povratek v Bik pred dokončnim prehodom v Dvojčke. Kar tukaj ni bilo razrešeno, ne bo več imelo enakega prostora za ponavljanje.
Stopinja, na kateri se Uran zdaj obrne direktno – 27° Bika – je neposredno povezana z mrčno osjo, ki se aktivira februarja.
To pomeni, da se osebne in kolektivne odločitve, ki so se v zadnjih mesecih kuhale pod površjem, zdaj začnejo kazati kot konkretni premiki. Ne več kot ideje, temveč kot dejanja, prelomi, finančne in odnosne spremembe, spremembe v telesu in načinu življenja.
Ko se Uran obrne direktno, se energija upora, potrebe po resnici in avtentičnosti začne eksternalizirati. Kar je bilo potlačeno, se hoče izraziti. Kar je bilo zadržano zaradi strahu pred izgubo varnosti, se zdaj premakne. To je še posebej izrazito v odnosih, ki so temeljili na kompromisih, ki so izpraznili notranjo resnico. Uran v Biku ne dopušča več stabilnosti za ceno sebe.
Na kolektivni ravni ta obrat ponovno odpira teme ekonomije, prehrane, zemlje, telesne avtonomije in vrednostnih sistemov. Vidimo lahko hitrejše premike, nenadne spremembe v sistemih, ki so se do zdaj zdeli stabilni. To ni kaos, temveč posledica predolgega vztrajanja v strukturah, ki niso več vzdržne.
Pomembno je razumeti, da Uran po obratu še nekaj časa ostaja počasen.
Njegova energija je močno prisotna v polju. To pomeni, da se spremembe ne zgodijo nujno eksplozivno, temveč vztrajno in neustavljivo. Ko Uran enkrat začne pridobivati hitrost, se notranje odločitve začnejo zlagati v zunanje dogodke.
Ta obrat je tesno povezan z februarskim mrkom na 28° Vodnarja. Uran in Vodnar govorita isti jezik. Kar se zdaj premakne v Biku, dobi svoj smisel in kontekst skozi mrk: zakaj sprememba ni več izbira, temveč nujnost. Zakaj vračanje v staro ni več mogoče. In zakaj se življenje za mnoge začne postavljati drugače, tudi če tega niso načrtovali.
Retrogradna faza je bila čas notranje priprave.
Direktna faza je čas posledic.
Kar je bilo v zadnjih mesecih prepoznano, zdaj zahteva odLočitev.
In ta odločitev ni več tiha.
6. februarja 2026 vstopi Merkur v Ribe in tam ostane vse do 14. aprila.
To samo po sebi ni običajno. Merkur se v enem znamenju redko zadrži tako dolgo, razlog pa je prihajajoča retrogradna faza – od 26. februarja do 20. marca 2026 – ki celoten proces še poglobi in razsloji.
Merkur v Ribah spremeni način, kako mislimo, govorimo in zaznavamo svet. Logika se umakne zaznavi. Besede izgubijo ostrino in dobijo barvo. Miselni procesi postanejo bolj slikovni, simbolni, intuitivni. Ne razmišljamo več linearno, temveč krožno, asociativno.
Veliko stvari se v tem času ne »razume«, temveč se jih »začuti«.
To je pomembno, ker se ta Merkurjev prehod dogaja v času, ko je kolektivno polje že močno razrahljano: tik pred februarskim mrkom, v senci Neptunovega prestopa in ob Uranovem obratu. Informacije v tem obdobju niso suhe, saj nosijo čustveni naboj. Kar slišimo, kar preberemo, kar izrečemo – vse ima več plasti, več pomenov, več podtonov.
V tem ciklu ni vedno lahko ubesediti tega, kar zaznavamo. Pogosto imamo občutek, da besede ne zadoščajo. Da resnica obstaja, a se izmika jasni definiciji. Merkur v Ribah ne mara trdih mej, etiket in absolutov. Ne deluje po principu »prav – narobe«, temveč po principu resonance: ali nekaj vibrira z resnico ali ne.
Zato je to čas, ko se poveča intuitivno razumevanje, a tudi možnost zmede. Meje so tanjše. Lažje zaznamo tuja čustva, razpoloženja, kolektivne tokove, hkrati pa lahko hitreje poberemo tisto, kar sploh ni naše. Če ni rednega notranjega čiščenja, se miselni in čustveni prostor hitro preobremeni.
Posebej v obdobju retrogradnega Merkurja v Ribah se lahko pokaže, kje smo si lagali, kje smo idealizirali, kje smo hoteli verjeti nečemu, ker je bilo lažje kot sprejeti resnico. To ni kazen, temveč razkritje. Ribe ne razbijajo iluzij grobo – jih pa raztopijo.
To je tudi čas, ko se močno aktivira simbolni jezik: sanje, ponavljajoče se podobe, telesni občutki, nenadni uvidi. Merkur tukaj ne zbira podatkov, temveč pomen. Informacije, ki prihajajo, niso vedno uporabne v klasičnem smislu, so pa dragocene za razumevanje, kam se premikamo – osebno in kolektivno.
Ker so Ribe znamenje regeneracije, ta Merkur zahteva več tišine, več umika, več časa zase. Ne zato, da bi pobegnili, temveč zato, da razločimo, kaj je naše in kaj ne. Brez tega lahko pride do mentalne utrujenosti, razpršenosti, občutka, da je vsega preveč in nič dovolj jasno.
V kombinaciji z mrčno energijo februarja Merkur v Ribah deluje kot megla, ki se hkrati tanjša. Ne zakriva več, temveč razkriva – a na način, ki zahteva potrpežljivost. Resnice ne pridejo v obliki jasnih stavkov, temveč kot občutek, ki ga ne moremo več ignorirati.
To ni čas za dokončne zaključke.
Je pa čas za poslušanje.
In tisto, kar bomo v tem obdobju resnično slišali, bo kasneje – ko se megla razmakne – postalo zelo jasno.
10. februarja 2026 stopi Venera v Ribe in tam ostane do 6. marca 2026.
Ko je Venera v Ribah, ljubezen ne pozna okvirov. Ne meri, ne šteje, ne razmejuje. Ribe ne vidijo sveta v kontrastih, temveč v prelivanju. In z boginjo lepote, odnosov, vrednot in želja se v tem vodnem znamenju poveča naša sposobnost sočutja, razumevanja in odpuščanja. Srce se odpre širše. Lažje zaznamo bolečino drugega, lažje se dotaknemo tistega, kar ni izrečeno.
Toda prav tu se skriva tudi past, kajti…
Meje se zabrišejo. Ideal postane pomembnejši od realnosti.
Želja, da bi verjeli, lahko prevlada nad tem, kar je dejansko prisotno. V tem obdobju se lahko zaljubimo v potencial, v zgodbo, v projekcijo – in spregledamo dejstva. Ne zato, ker bi bili naivni, temveč ker si srce želi Enosti, povezanosti, občutka smisla. Venera v Ribah hrepeni po nečem, kar je težko ubesediti. Ljubezen tukaj ni pogodba, temveč stanje.
A ker je februar že močno zaznamovan z mrčno energijo, z Neptunovim prestopom in z razpadom iluzij, ta Venera ne prinaša samo romantike – prinaša preverjanje, ali je to, kar čutimo, resnično ali le želja po tem, da nekaj reši našo notranjo praznino.
To je čas, ko se v odnosih razkrije, kje smo se prilagajali, se izgubljali, dajali preveč ali pa upali, da bo nekdo drug zapolnil tisto, kar sami nismo želeli pogledati.
Izogibajoče se vedenje, tišina, nejasni signali, izmikanje resnim pogovorom – vse to se lahko pojavi, če nismo pripravljeni stati v Resnici.
Po drugi strani pa je Venera v Ribah tudi vzvišena. Tukaj se počuti doma. Njena moč je v nežnosti, njena valuta je empatija. Ko delujemo iz integritete, lahko v tem obdobju doživimo izjemno globoke povezave, trenutke resnične bližine, zdravljenja in razumevanja, ki presega besede. To ni površinska ljubezen – to je ljubezen, ki se dotakne duše.
Na področju vrednot in financ ta tranzit zahteva več pozornosti.
Denar lahko spolzi skozi prste, če delujemo iz iluzije ali zanemarimo praktične podrobnosti.
A hkrati se ravno tukaj odpre možnost, da se vrednost ustvari skozi nevidno: ustvarjalnost, umetnost, zdravljenje, služenje, delo, ki ima pomen. Ko sledimo občutku poslanstva in ne zgolj logiki dobička, se tok lahko ponovno vzpostavi.
Ko je Venera v Ribah, to ni tranzit odločnosti. Ni čas za ultimativne poteze ali trde zahteve. Je pa čas za prilagodljivost, za poslušanje, za razumevanje globljih motivov – svojih in tujih. V kombinaciji z mrkom ta tranzit ne dopušča več bežanja v lepoto brez resnice.
Ljubezen tukaj ni pobeg. Je ogledalo. In vprašanje tega obdobja ni, koga ljubimo – temveč zakaj. In ali smo pripravljeni videti resnico, tudi če ni tako idealna, kot smo si jo želeli.
Saturnov drugi vstopi v Ovna – odgovornost postane dejanje
13. februarja 2026 Saturn dokončno prestopi v znamenje Ovna in s tem odpre novo poglavje kolektivnega in osebnega razvoja, ki bo trajalo vse do aprila 2028. To ne bo nedolžen prehod.
To je premik iz notranjega raztapljanja v neposredno soočenje. Iz sanj v dejanje. Iz čakanja v odločitev.
Saturn je v zadnjih letih, med prehodom skozi Ribe, razgrajeval iluzije. Pokazal je, kje vera ni imela temelja, kje so bile sanje brez strukture in kje smo se skrivali za meglo sočutja, namesto da bi prevzeli odgovornost. Ta cikel je bil tih, utrujajoč, pogosto čustveno zahteven. A je pripravil teren.
V Ovnu Saturn ne dovoljuje več odlašanja. Tukaj se začne test poguma. Ne impulzivnega, temveč zrelega. Ne tistega, ki kriči »jaz«, temveč tistega, ki zna stati za svojimi dejanji. Oven je znamenje začetka, volje, nagona. Saturn pa planet časa, odgovornosti in posledic. Njuna kombinacija zahteva, da se vprašamo:
ali znamo stati za tem, kar želimo – tudi ko ni lahko?
Na osebni ravni se lahko sprva pojavi frustracija. Občutek, da nekaj ne steče, kot bi si želeli. Da je energija blokirana. A Saturn v Ovnu ne blokira brez razloga. Zavira tam, kjer delujemo iz ega, iz potrebe po potrditvi, iz pretirane samopomembnosti. V zadnjih letih je bilo veliko govora o »izražanju pravega jaza«, o individualnosti brez meja. Zdaj pride streznitev. Saturn preverja, kje je bila ta drža zdrava – in kje je postala destruktivna.
Ta tranzit nas uči odgovorne individualnosti. Kako uveljaviti sebe, ne da bi poteptali druge. Kako delovati iz notranje moči, ne iz strahu, da bomo videti šibki. Kako sprejeti tudi trenutke, ko nismo prvi, ko nismo najboljši, ko se učimo skozi napake. Prav tu se skriva rast.
Na kolektivni ravni Saturn v Ovnu prinaša ostrejšo odgovornost voditeljev, struktur in sistemov, ki temeljijo na moči. Površinska avtoriteta ne bo več dovolj. V ospredje prihajajo vprašanja: kdo vodi? zakaj? in s kakšno integriteto? Prazni slogani in impulzivne odločitve imajo dolgoročne posledice.
Posebno težo temu ciklu daje dejstvo, da se Saturn zelo kmalu poveže z Neptunom – oba na začetnih stopinjah Ovna. To pomeni, da se sanje (Neptun) in realnost (Saturn) združujeta v novem začetku. A brez bližnjic. Kar ni resnično, se ne bo moglo uresničiti. Kar je zgrajeno iz Resnice, pa ima zdaj možnost, da dobi obliko.
Saturn v Ovnu ne nagrajuje hitenja. Nagrajuje zrel pogum. In zahteva, da svojo moč živimo – ne dokazujemo.
To je začetek cikla, v katerem bo vsak izmed nas povabljen, da odraste v svojo voljo. Da se ne skriva več za okoliščinami. Da ne čaka več na dovoljenje. Ampak tudi, da prevzame posledice svojih izbir.
Kar se zdaj začne, bo ostalo.
Ker Saturn v Ovnu piše zgodbe, ki se živijo – ne le sanjajo.
17. februarja 2026 je mrk na 28° Vodnarja
Ta mrk bo vse prej kot lahek začetek. Je prvi rez v novo os Lev–Vodnar, ki bo v naslednjih dveh letih prepisovala naš odnos do skupnosti, prijateljstva, pripadnosti, ideologij in lastne resnice. Njegovi učinki se ne končajo z datumom v koledarju – raztezajo se vsaj šest mesecev naprej, pri mnogih pa bodo delovali še dlje, kot notranji proces dozorevanja.
Mlaj v Vodnarju na 28. stopinji ni »svež začetek« v klasičnem smislu. To je mrčna stopinja, točka, kjer se prihodnost že odloča. Tukaj se ne sprašujemo več, kaj bi bilo lepo, temveč: kateri odnosi, skupine, cilji in vloge imajo sploh še življenjsko energijo?
Ko se skupinska iluzija zlomi in resnica zahteva prostor.
Vodnar je znamenje skupnosti, a tudi resnice. In ta mrk razkriva, kje smo bili del nečesa zgolj zato, da nismo bili sami. Kje smo se prilagajali idejam, skupinam, kolektivnim zgodbam, ki so zahtevale del naše avtentičnosti v zameno za občutek pripadnosti.
To je konec »kolektivnih pogodb«, ki temeljijo na vlogah, ne na resnični povezanosti.
Zgodovina te stopinje ni naključna. Podobni mrki so se zgodili leta 1980, 1999 in 2018. Vsakič so prinesli prelom v družbenih strukturah, v načinu povezovanja in v razumevanju svobode. Tokrat pa se vse to zgodi v povsem drugačnem kontekstu – s Plutonom že v Vodnarju in s prihajajočo poravnavo Saturna in Neptuna v Ovnu. Iluzije nimajo več kam pobegniti.
Ta mrk deluje uporniško, sunkovito, nepredvidljivo. V spopadu je z Uranom, kar pomeni nenadne preobrate, presenetljive odločitve, rezanje vezi brez dolge razlage. A največja nevarnost tega časa ni sprememba – temveč reakcija brez stika s srcem. Ko se upiramo samo zato, da se upremo, lahko delujemo proti sebi. Ko pa si dovolimo objektivno distanco, se pokaže nova vizija prihodnosti.
Odnosi se v tem času ne zapirajo iz krutosti, temveč iz resnice. Prijateljstva, ki nimajo več skupne smeri, se razrahljajo.
Skupine, ki temeljijo na ideologiji brez etike, se začnejo drobiti. In hkrati se odpirajo nova zavezništva – manj številčna, a bolj resnična. Vodnar nas uči, da osamljenost ni odsotnost ljudi, temveč odsotnost resnice. Podpora obstaja, a le, če si jo dovolimo poiskati zunaj starih vzorcev.
Ta mrk se zgodi tik pred tem, ko Severno sečišče vstopi v Vodnarja. Zato nosi močan občutek, da stopamo na neznano ozemlje – a z notranjim vedenjem, da je to nujen korak naprej. Kjer se nekaj konča, se ne odpira praznina, temveč prostor.
Posebej močno bo ta mrk deloval pri vseh, ki imate osebne planete ali osi med 24° in 30° stalnih znamenj (Bik, Lev, Škorpijon, Vodnar), pa tudi pri tistih, ki ste v zadnjih mesecih čutili pritisk, da se mora nekaj odločiti – četudi še niste imeli vseh odgovorov.
18. februarja 2026 vstopi tudi Sonce v Ribe, kjer ostane do 20. marca 2026
Ko Sonce prestopi v Ribe, se zavesa med svetovi še dodatno stanjša. Po ostrini odločitev, razkritjih in rezih, ki jih prinašajo mrki in prehodi v Ovna, se zavest začne mehčati. Ne zato, da bi pozabila, temveč zato, da bi začutila. Ribe ne delujejo skozi voljo, temveč skozi zaznavo. Ne silijo, temveč poslušajo. In v tem obdobju nas življenje vodi bolj skozi občutek kot skozi akcijo.
To je čas, ko nas ne žene vprašanje kaj moram narediti, temveč kaj čutim, da je resnično. Domiselnost, intuicija, notranje slike in simboli dobijo večjo težo kot logični argumenti. Ribe nas učijo univerzalne povezanosti – da nič ni ločeno, da vsako dejanje vibrira naprej in nazaj skozi mrežo življenja. So znamenje empatije, sočutja, nesebične ljubezni in tihe modrosti, ki ne potrebuje dokazov.
A prav tukaj se skriva tudi senca. Če nismo zasidrani, se lahko zdrsnemo v pasivnost, vlogo žrtve ali tiho izmikanje resnici. Namesto da bi občutili, začnemo bežati. Namesto da bi poslušali, se odklopimo.
Ribe ne marajo konflikta in v tem obdobju se lahko pojavi skušnjava, da bi probleme »prepustili času«, v upanju, da se bodo razrešili sami.
Včasih se. Pogosto pa le čakajo, da jih pogledamo z več zavesti. Čeprav morda ne bomo znali vsega ubesediti, bodo notranji vtisi močni in vodilni. To ni čas za dokazovanje, temveč za zaupanje. Zaupanje vase, v tok, v srce. Velikodušnost in prijaznost postaneta naravni valuti – in prav skozi to se odpirajo vrata obilja. Ne skozi pritisk, temveč skozi odprtost.
Hkrati se poveča potreba po umiku. Ribe vedo, da se energija ne obnavlja v hrupu. Čas zase, tišina, voda, sanje, ustvarjalnost – vse to postane nujno, ne luksuz. Če si dovolimo umik brez krivde, se vračamo močnejši, bolj čisti, bolj povezani.
Sonce v Ribah nas vabi, da ne rešujemo življenja, temveč ga začutimo. Da ne nadzorujemo toka, temveč se naučimo plavati v njem – z odprtim srcem in jasnimi mejami.
20. februarja 2026 je Saturn v konjunkciji z Neptunom
Ko se sanje soočijo z realnostjo
Februar 2026 prinese enega tistih redkih trenutkov, ko se čas zgosti. Saturn in Neptun se srečata na 0. stopinji Ovna – na začetku zodiaka, na pragu nove ere. To ni tranzit, ki bi se vračal v valovih. To je enkraten podpis, en sam rez, ena odločilna točka, kjer se sanjač in realist srečata iz oči v oči.
Neptun raztaplja, Saturn gradi. Neptun verjame, Saturn preverja. In ko se združita, ne more več obstajati vera brez odgovornosti ali struktura brez duše. Vse, kar je bilo do zdaj zgolj ideja, vizija, upanje ali duhovni koncept, se zdaj sooči z vprašanjem: ali lahko stoji v resničnem svetu?
To je tranzit praktičnega idealizma, ki ne obljublja čudežev, temveč zahteva zrelost.
Če so sanje resnične, jih bo mogoče utelesiti. Če so bile iluzija, se bodo razblinile. In prav zato ta spoj lahko prebudi globoko negotovost, dvom, občutek praznine ali osamljenosti. Marsikdo se lahko znajde pred notranjim razkolom – med tem, v kar je verjel, in tem, kar dejansko živi.
Pretekle zanemarjenosti zdaj dobijo obliko. Tisto, česar nismo hoteli videti, se pokaže brez olepševanja. Lahko se pojavijo občutki krivde, kesanja, celo tesnobe ali slutnje propada – ne zato, ker bi se vse rušilo, temveč zato, ker stare opore ne zdržijo več teže resnice. Sistemi, institucije, prepričanja in odnosi, ki so nekoč dajali občutek varnosti, se lahko začnejo lomiti.
Neptun pokaže razpoke, Saturn zahteva novo strukturo.
Na kolektivni ravni to pomeni razkrivanje nedelujočih sistemov, finančnih in družbenih neenakosti, zlorab moči, tajnih dogovorov, škandalov in razpada institucij, ki niso več v službi življenja. V ospredje prihajajo teme propadanja, razkroja, tatvin, prikritih resnic. Toda hkrati se odpira prostor za nekaj novega – za bolj odgovorne, etične in sočutne oblike delovanja.
Na osebni ravni se odpira vprašanje: kaj je moja resnica in kaj je bila samo projekcija? Morda se pojavi želja pomagati, služiti, prispevati k večjemu dobremu – a zdaj brez potrebe po priznanju ali varnosti skozi zunanje potrditve. To je čas discipliniranega sočutja. Ne reševanja sveta iz iluzije, temveč tihe, dosledne prisotnosti, ki ve, kje so njene meje.
Ker gre za telesno in psihično občutljiv tranzit, se lahko okrepijo tudi zdravstvene teme – zlasti tam, kjer je telo dolgo nosilo breme potlačenih čustev, toksinov ali nejasnih diagnoz. To ni čas panike, temveč čas poslušanja. Telo zdaj govori isto resnico kot duša.
Ta spoj lahko zamaje vero v stare duhovne ali religiozne sisteme. Skepticizem narašča – ne kot cinizem, temveč kot potreba po avtentičnosti. Kar ni živo, odpade. Kar je resnično, se poglobi.
In čeprav se lahko zdi ta prehod težak, ni nepričakovan. Saturnov prehod skozi Ribe nas je na to pripravljal več let. Učil nas je, da sanje brez temeljev ne zdržijo – in da resnična vera ne potrebuje iluzije.
20. februarja 2026 ne prinaša odgovora na vprašanje kaj verjamem.
Prinaša vprašanje:
ali sem pripravljen živeti to, v kar verjamem?
To je trenutek, ko se ne gradi več na upanju. Temveč na Resnici.
26. februarja 2026 se Merkur se obrne v retrogradno fazo v Ribah
Čas notranjega poslušanja
Konec februarja se tako Merkur ustavi in obrne retrogradno na 22. stopinji Rib. To ni hiter obrat, temveč postopno mehčanje časa. Že od 11. februarja smo vstopili v njegovo senco, v prostor, kjer se stvari začnejo zapletati, vračati, razplinjati – in ta proces se bo zaključil šele 9. aprila, ko Merkur dokončno zapusti retrogradno območje.
Celoten retrogradni cikel se odvije izključno v znamenju Rib. To je pomembno. Ribe niso linearne. Ne sledijo logiki, urnikom ali racionalnim razlagam. Tukaj se misel potopi v občutek, spomin, simbol, slutnjo. Informacije ne prihajajo več naravnost – prihajajo v podobah, sanjah, nenadnih uvidih, pa tudi v zmedi.
Ko je Merkur retrograden, se zunanji tok komunikacije upočasni, notranji pa okrepi. In v Ribah to pomeni, da se vračamo k vprašanjem vere, smisla, sočutja, duhovnosti, pa tudi k temam zaključevanja, odpuščanja in nedokončanih zgodb. Kar ni bilo izrečeno, se zdaj oglasi. Kar ni bilo zaključeno, zahteva pozornost. Ne zato, da bi ga na silo zaprli – temveč da bi ga razumeli.
V tem obdobju je odločanje oteženo, še posebej tam, kjer bi radi imeli jasne odgovore in trdne številke. Merkur v Ribah ni dober knjigovodja. Je pa izvrsten pripovedovalec zgodb.
Zato ni čas za podpisovanje pomembnih pogodb, za hitre odločitve ali nove dolgoročne projekte. Zamude, napačna razumevanja, izgubljeni dokumenti ali zmedena komunikacija niso napake – so signali, da hitimo mimo bistva.
Retrogradni Merkur nas vrača nazaj.
K starim idejam, starim projektom, starim pogovorom. Nekaj, kar smo že mislili, da je zaključeno, se lahko znova pojavi – a tokrat z drugačne perspektive. V Ribah je velika modrost v tem, da sprejmemo, da ni vsak zaključek linearen. Včasih je zaključek ravno to, da dovolimo, da se nekaj raztopi brez jasne točke.
To je čas, ko se lahko izgubimo v megli – ali pa se v njej naučimo poslušati.
Dejstva so lahko spolzka, navodila nejasna, logika izmuzljiva. A hkrati se odpre dostop do notranje muze. Ustvarjalnost, intuicija, simbolno razmišljanje in subtilni uvidi so zdaj okrepljeni. Stare ideje lahko dobijo novo obliko. Nekaj, kar je bilo nekoč zavrženo, se lahko izkaže za dragoceno.
Najbolj negotovi dnevi so okoli samega obrata – ko se Merkur ustavi in ko se znova požene naprej. Takrat se zdi, kot da čas ne teče naprej, ampak kroži. In prav v tem kroženju se skriva sporočilo.
Ta retrogradni cikel nas ne uči, kako hitreje naprej. Uči nas, kako globlje vase. In morda prav tam najdemo odgovor, ki ga zunaj že dolgo iščemo.
